Hrepenenje po ljubezni
Objavljeno: 17. aprila 2012
V ponedeljek, 16. aprila 2012, je potekalo predavanje dr. Irene Avsenik Nabergoj, ki je primerjalno osvetlila podobo ženske v Cankarjevi literaturi: po eni strani ženske, ki moškega čutno obvladuje in v njem zbuja strast, od katere pisatelj beži in se zaradi svoje šibkosti zaničuje, še posebej pa tisti lik ženske, ki v moškem prebuja plemenita nagnjenja in ga duhovno preraja – podobo ženske, na katero je vplival pisateljev odnos do njegove matere. Z vidika odnosa do senzualizma in etičnega stremljenja je predavateljica v predavanju ljubezen do ženske pri Cankarju primerjala z drugačno podobo ženske v nekaterih delih Franceta Prešerna (Lepa Vida, Krst pri Savici idr.). Ivan Cankar svojih predstav o ljubezni ni filozofsko utemeljeval. V pogovoru, ki ga je vodila Mojca Perat, smo spoznavali pisateljev razvoj v smeri vse večjega zanikovanja ljubezenske strasti ter vse večjega poudarjanja pomena človekove duše. Cankar se je pisanju o strasti in skušnjavi izogibal. Njegovo razočaranje nad ljubeznijo slutimo kot nemočno in tiho hrepenenje po ljubezni, ki je neizrekljiva in možna samo v večnem življenju, po zemeljski smrti.
publikacij
podprite nas 823
naročnikov
všečkov 3040
naročnikov 682
sledilcev