Krepitev podnebne pismenosti skozi igre

Objavljeno: 13. julija 2023

Podnebne spremembe že dolgo niso več zgolj nekaj, s čimer bi se ukvarjali le zelo omejeni akademski ali civilnodružbeni krogi. Skozi izkušnje ekstremnih vremenskih pojavov so postala vprašanja, povezana s prihodnostjo človeštva, tudi vprašanja širših množic.

S tem po eni strani zanimanje za podnebno pismenost narašča, po drugi strani pa se povečujejo tudi možnosti za različne oblike političnih ali drugih manipulacij, kakršni sta na primer zeleno zavajanje (angl. »greenwashing«) in na prvi pogled privlačni, v praksi pa neizvedljivi ali zavajajoči politični programi.

Izzivi podnebne pismenosti

Različni mednarodni dokumenti (Agenda 2030, Cilji trajnostnega razvoja, Evropski zeleni dogovor) uvajajo strategije in izvedbene načrte, ki predvidevajo ukrepe na različnih ravneh: na globalni, nacionalni, lokalni, na ravni profitnih ali neprofitnih organizacij, na ravni gospodinjstev in tudi na ravni posameznikov.

Implementacija ukrepov na vsaki od teh, ne glede na njen obseg, je »na koncu« odvisna od znanja, stališč, navad in naravnanosti (na primer: od drznosti in poguma) posameznikov. Posamezniki namreč nastopajo kot odločevalci v več vlogah: na svojih delovnih mestih, v gospodinjstvih ali v (lokalni) politiki. Predpogoj za doseganje sprememb na zelo različnih ravneh je vedno tudi spreminjanje vedenj in stališč posameznikov, ki na teh ravneh nastopajo kot odločevalci.

V informacijski dobi (nekateri jo označujejo celo že kot post-informacijsko) je posameznik izpostavljen ogromni količini informacij. Sprejemanje, pomnjenje, predelava in obravnava informacij v različnih kontekstih ob veliki količini predstavlja izziv tudi za tiste najbolj vešče in zmožne.

Naši možgani zato težijo k poenostavitvam: tudi če so informacije, ki jih sprejemamo, podane kompleksno, iz njih ustvarjamo poenostavljene mentalne modele. To povzroča, da podnebne izzive, ki so običajno zelo kompleksni, obravnavamo črno-belo. Vendar pa se še več možnosti za neustrezna razumevanja problematike pojavlja takrat, ko so že same informacije podane (preveč) poenostavljeno.

Igre in tematika podnebne pismenosti

Po naših izkušnjah so za uporabo iger pri tematiki podnebne pismenosti zanimiva naslednja izhodišča:

  • Podnebna pismenost pogosto vključuje odnos med osebnim in skupnostnim vidikom določenega problema. Ta odnos pogosto nastopi kot konflikt (na primer: skupni pašnik). Zelo pogosta je skušnjava hitrega osebnega zaslužka in hkratnega slabšanja kakovosti skupnih virov za vse (tudi zame). To dilemo vključujejo mnoge igre.
  • Podnebna pismenost obsega znanja, veščine in tudi odnos do tematike. Gre za tri razsežnosti kompetence, ki le skupaj tvorijo zmožnost posameznika, da pridobljeno prenese tudi v prakso. Igre imajo potencial, da delujejo na vse tri omenjene razsežnosti. Ob igri sprejemamo različne podatke in pravila, prikazati ali izostriti moramo določene veščine, obenem pa tudi krepiti odnos do tematike in do soigralcev.
  • Podnebna pismenost vključuje kompleksnost pojavov in podatkov. Problemi in rešitve še zdaleč niso črno-bele. Za tovrstne tematike velja, da je prav simuliranje eden najboljših načinov za njihovo poučevanje. Skozi simulacijo večplastno začutimo, kako so pojavi med seboj povezani, kakšen vpliv imajo eden na drugega in kaj lahko povzroči naša intervencija.
  • Ukrepi za naslavljanje podnebnih problemov so običajno večplastni. Dotikajo se življenjskega sloga posameznikov, gospodinjstev, lokalnih skupnosti, profitnih in neprofitnih organizacij, pa tudi širših ravni. Zato se za naslavljanje takšnih tematik pogosto poslužujemo iger, ki vključujejo večje število deležnikov.
  • Deležniki, udeleženi v tovrstnih problemih, imajo raznolike vloge, potrebe, pa tudi poglede. To dejstvo lahko v igrah uporabimo za dodatno zaostritev razmer in vnašanje nepredvidenih elementov.

Za delo z odraslimi na tematiki podnebne pismenosti je tako smiselno izbirati igre, ki imajo več zgoraj navedenih značilnosti.

Nekaj napotkov za izvajanje

V nadaljevanju navajamo nekaj smernic za izvajanje iger s področja podnebne pismenosti.

Predhodno preizkušanje

Če je mogoče, igre predhodno preizkusite v skupini, ki jo bolje poznate. Ta je lahko tudi manjša, kot bo skupina, v kateri boste igro izvajali. Slednje seveda v primeru, da jo primerno prilagodite številu igralcev ali da preizkusite le določene (kritične) segmente. Različne igre zahtevajo različne poudarke: pri nekaterih je kritična logistika, pri drugih podajanje navodil, pri tretjih obvladovanje dokumentov, pri nekaterih pa računanje zaslužkov.

Pristop vodje igre (angl. »game master«)

Ko vpeljemo igro, nastopimo samozavestno in z navdušenjem povabimo udeležence k sodelovanju. Naše zaupanje v moč iger naj se odrazi tudi v naši telesni govorici. Pri nekaterih igrah je pomembno, da tudi sami prevzamemo vlogo, v kateri delujemo bolj motivacijsko ali provokativno, kot to počnemo običajno. Na tak način z našim nastopom ustvarimo vzdušje, ki povečuje verjetnost želenih učnih izidov (na primer: spodbujamo tekmovalnost, da se vloge znotraj igre močneje izrazijo).

Jasno podana navodila

Navodila podajte jasno, razen če je nejasnost podanih navodil smiselna zaradi celotne izkušnje igre. Navodila naj podpirajo namen aktivnosti. Glede na to, da delate z odraslimi, pojasnite tudi namen, zaradi katerega igro izvajate. Če so navodila bolj kompleksna, si pripravite zapiske in jih razdelite na posamezne točke. Skušajte jih strukturirati čimbolj jasno in pregledno. Če kompleksnejših navodil ne podajate pogosto, pred izvedbo igre vadite njihovo razlago.

Nagrade

Nekatere igre vključujejo zaslužke. Če se igra zgolj za »navidezni denar«, bo motivacija morda povsem drugačna, kot če se igra za nagrade, ki imajo pomen tudi v realnem življenju. To so lahko praktična darilca, sladkarije ali celo določene minimalne nagrade v »pravem« denarju. Pri eksperimentih s področja teorije iger, pri katerih primarni cilj ni v igri in učenju, ampak v opazovanju obnašanja, se pogosto uporabljajo denarne nagrade.

Hrup

Jakost hrupa v prostoru, kjer se igrajo tovrstne igre, je pogosto višja od jakosti hrupa v drugih situacijah izobraževanja odraslih. Na to bodite pozorni pri načrtovanju aktivnosti.

Čustva

Ob igranju nekaterih iger se lahko razvijejo zelo močna čustva. Ta lahko izvirajo iz igranih situacij (igre vlog), morda pa tudi zaradi tekmovalnega vzdušja. Kar lahko naredite v okviru predhodne priprave, je to, da premislite, kako bi v primeru (pre)močnih čustev reagirali, da bi se napetost lahko razrešila na pozitiven način. S tem ste na takšne situacije nekoliko bolje pripravljeni.

»Otresimo« se morebitnih vlog

Če je igra vključevala intenzivno igranje vlog, je lahko prehod od neposrednega igranja k refleksiji težak. Včasih se zgodi, da eden ali več udeležencev iz svoje igrane vloge ne »preklopi« nazaj v realnost. Pomaga že kratka, nekaj sekundna umiritev ter povabilo izobraževalca k določeni telesni vaji, na primer »stresanju« vloge iz sebe.

Prilagodljivost

Mnoge igre temeljijo na ponavljanju določenih korakov. Če opazite, da pretirano ponavljanje določeno ciljno skupino demotivira, lahko v igri kaj spremenite. Morda se naslednji korak lahko igra za dvojno nagrado? Morda lahko nekoliko otežite pogoje? Prav tako je smiselna časovna prilagodljivost. Če vidite, da napredek ni takšen, kot ste ga predvidevali, lahko katero od faz igre tudi skrajšate ali pa ga podaljšate.

Zaključna spodbuda

Prišli ste do konca razmišljanja o uporabi iger za krepitev podnebne pismenosti v izobraževanju odraslih. Upava, da sva odprla vprašanja, ki so se vam zdela pomembna, kakšnega morda celo zaprla, predvsem pa, da sva vas podprla pri lastnem raziskovanju.

Brez konkretne prakse pričujoče besedilo nima vrednosti. Zato le v akcijo!

Če prav dosti izkušenj z igranjem tovrstnih iger še nimate, boste verjetno naredili tudi kaj, kar boste kasneje označili kot napako. Res je, delate z ljudmi in si ne morete privoščiti prav dosti napak. Po drugi strani pa: spomnite se svojih otroških iger. Marsikaj ste poskusili, pa ni šlo. A ravno v teh poskusih in z njimi povezanih padcih je tičal napredek. Le pogumno!

Avtorja: Matej Cepin in Sabina Belc

Prispevek je nastal v okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, ki ga v letih 2022 in 2023 med drugim izvaja Andragoški center Slovenije, finančno pa ga podpira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

Namen projekta je pospešeno, realno in racionalno odzivanje na delovanje in vse večja nihanja narave. Z njim želijo zapolniti vrzeli v znanju, da bi s svojimi odločitvami povzročali čim manj škode drugim in naravi.

Tags: , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1