Evropski azilni sistem ne deluje!

Objavljeno: 28. oktobra 2020

Člani iniciative Kristjani za Evropo (IXE), v kateri deluje tudi Socialna akademija, so na spletnem srečanju v oktobru 2020 ob zaskrbljujočih migracijskih dogajanjih podpisali izjavo z naslovom Človekovo dostojanstvo in solidarnost kot stebra novega evropskega azilnega sistema. Objavljamo izjavo, prevedeno v slovenščino.

Originalna izjava (v angleškem jeziku) je dostopna na tej povezavi.

Človekovo dostojanstvo in solidarnost kot stebra novega evropskega azilnega sistema

1. Evropska unija temelji na vladavini prava, vendar to trenutno ne velja za azilno in migracijsko politiko, saj je še vedno veljavna preveč zastarela in slabo izvajana Dublinska uredba. Države članice, zlasti obmejne države, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev pri postopkih; merila upravičenosti se med njimi pretirano razlikujejo; pri izvajanju Skupnega evropskega azilnega sistema se nepravilnosti ne spremljajo in ne odpravljajo; pri reševanju na morju za vsak primer posebej potekajo pogajanja, ki ne upoštevajo človekovih pravic; v nasprotju s temeljnimi načeli pogodb solidarnost med državami članicami ne velja. V zadnjem času si države članice zatiskajo oči pred očitnim kršenjem načela nevračanja s strani grških oblasti, hkrati pa ponujajo malo podpore pri selitvi potencialnih prosilcev za azil z grških otokov. Ta kaotična situacija ni v skladu s pravno državo in nosi odgovornost za takšne tragedije, kakršni smo bili priče v Moriji.

Ker je trenutno stanje nujno potrebno popraviti, kot Iniciativa kristjanov za Evropo (Initiative of Christians for Europe – IXE) pozdravljamo nedavni Novi pakt o migracijah in azilu, ki ga je Evropska komisija predstavila 23. septembra. Verjamemo, da lahko le-ta pripelje do kompromisa, ki ga je moč uresničiti in na katerem je nujno potrebno graditi. Hkrati pozivamo pristojne državne organe, naj se hitro in pošteno vključijo v pogajanja z namenom hitrega sprejetja v predlaganem časovnem okviru.

2. Želimo graditi predvsem na pozitivnih elementih, ki so vključeni v globalni in celostni pristop Evropske komisije, zlasti na:

  • Novem sistemu upravljanja, katerega cilj je uporaba migracijske in azilne politike držav članic v naprej predvidenem sodelovanju pri solidarni organizaciji in skupnem odzivu v kriznih razmerah. Naše državne organe pozivamo k temu, da zagotovijo ustreznost Okvira Evropske unije za upravljanje migracij in azila, pri čemer naj Evropska komisija v središču le-tega, namesto da bi odločanje prepustili Evropskemu svetu: le-to do sedaj ni delovalo in se ne sme ponoviti.

  • Obveznem solidarnostnem mehanizmu, ki ga je Komisija sprožila na zahtevo držav članic in ki vključuje vse države članice Evropske unije. Naše državne organe pozivamo, da izrazijo pripravljenost za sodelovanje v tem mehanizmu in olajšajo njegovo izvajanje z medsebojnim sodelovanjem.

  • Razširitvi obveznega solidarnostnega mehanizma na iskalne in reševalne akcije, hkrati pa tudi zagotoviti pravico zasebnih ladij, da nudijo pomoč migrantom, ki so se znašli v življenjski nevarnosti. Naše državne organe pozivamo, naj v zvezi s tem upoštevajo priporočila Komisije, ki temeljijo na mednarodnem pomorskem pravu, in se strinjajo s predlaganim postopkom zagotavljanja solidarnosti z državami izkrcanja.

3. Čeprav bo varovanje človekovega dostojanstva ostalo v središču novega pakta, kakor zagovarja tudi Evropska komisija, izkušnje kažejo, da pravila in načela niso dovolj. Potrebno je učinkovito izvajanje, skladnost s standardi in ustreznost človeški virov. Zato kot člani IXE pozivamo Evropsko komisijo, naše državne organe in Evropski parlament, naj resnično upoštevajo naslednja opozorila:

  • Trenutno predlagani preverjanji beguncev – preverjanje identitete in varnostno preverjanje – v obmejnih državah članicah Evropske unije sta dobri in pomembni. Kljub temu je pri tem potrebna obsežna evropska podpora, saj smo v zadnjih letih videli, da nacionalni viri v državah Sredozemlja pogosto niso zadostni za izvajanje.

  • Zagotoviti je treba, da azilni postopki oseb, katerih matične države imajo stopnjo priznanja nižjo od 20 %, prav tako ustrezajo zakonskim zahtevam rednega azilnega postopka. Vedno je potrebno upoštevati osebne okoliščine posameznikov in izvajati minimalno število pridržanj. Pri tej nalogi obmejnih držav ne smemo pustiti samih. Le-te morajo prejeti in sprejeti evropsko podporo pri administrativnem upravljanju in zadostna (strokovna) sredstva. V zvezi s tem bi morala biti nova Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex opremljena s primerno usposobljenim osebjem.

  • Da bi zagotovili, da se praksa držav članic pri priznavanju zavrnitev prošenj za azil resnično približuje načrtovani, bi morala biti za spremljanje zadolžena Agencija Evropske unije za azil, Evropska komisija pa bi morala po potrebi zaprositi za sankcije Sodišče Evropske unije.

  • Obvezni solidarnostni mehanizem daje poleg preseljevanja velik poudarek na politike vračanja, ki jih morajo države članice podpirati v podporo določenim mejnim državam. Evropska komisija se je dobro odločila, da v predlog reforme ni vključila ideje o vrnitvi zavrnjenih beguncev v tranzitne države, čeprav si Komisija očitno želi povečati obseg vrnitev neuspešnih prosilcev za azil. Kot IXE vztrajamo, da politika vračanja ne sme postati „nec plus ultra“ azilne politike Evropske unije. Nobenega neuspešnega prosilca za azil z izvajanjem direktive o vračanju ne bi smeli prisiliti, da se vrne tja, kjer ne spoštujejo človekovega dostojanstva in varnosti. V ta namen bi moralo biti v novem sistemu največ pozornosti namenjene sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije.

4. V Novem paktu še vedno manjkajo nekateri pomembni elementi in kot IXE menimo, da je le-ta lahko zgolj le prvi korak, ki mu morajo slediti nadaljnji, da bomo lahko v Evropi končno spet pridobili delujoč in human azilni sistem. Novemu paktu manjka pozitivna nota, ki bi nagovarjala evropske državljane in ljudi, ki so na poti. Mobilnost je del naše skupne preteklosti in prihodnosti, zato je potreben pošten in predvidljiv okvir za organizacijo migracij v Evropsko unijo in iz nje, vključno s študijem ali iskanjem dela. Sklicevanje na nedavno dogovorjeni Globalni dogovor o migracijah Organizacije združenih narodov bi v tem pogledu predstavljalo konstruktivno podlago za začetek resničnega in enakopravnega partnerstva s tretjimi državami, ki so države izvora. Lahko bi tudi spodbudila nastanek Evropske politike zakonitih migracij, ki še ne obstaja, a ostaja ključni odgovor na nezakonite migracije. Priporočamo, da se olajšajo varne in zakonite poti za migrante ter humanitarni koridorji za begunce, preko katerih lahko varno pridejo v Evropo in kjer jih lahko sprejmemo, zaščitimo, promoviramo in integriramo (papež Frančišek v „Fratelli Tutti“, 2020). Prav tako bi morali v trenutnih razmerah, v času pandemije COVID-19, okrepiti razvojno sodelovanje, da bi ljudem omogočili boljše priložnosti v svojih matičnih državah.

Kot IXE se počutimo zavezani k spodbujanju podpore v svojih Cerkvah in v svojih državah pri teh v prihodnost usmerjenih načinih polnopravne evropske migracijske in azilne politike.

Iniciativa kristjani za Evropo (IXE) je združenje laičnih organizacij in predanih kristjanov iz različnih evropskih držav. Splošna skrb IXE je v nacionalne razprave vključiti bolj živo zavedanje o združeni Evropi. Cilj pobude je spodbuditi srečevanje kristjanov v Evropi in spodbujati družbeni nauk Cerkve, ki ga je treba nadaljevati, da bi z njim dosegli boljše medsebojno poznavanje in razumevanje zgodovinskih in kulturnih razlik. Več informacij: http://www.initiative-ixe.eu.

Tags: , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1