Izkustveni vodenji v Beli krajini, 25. aprila

Objavljeno: 23. aprila 2015

V soboto, 25. aprila, bosta dve udeleženki usposabljanja izkustvenega vodenja v okviru našega programa Umetnost izkustva izvedli svojo »izpitno« izkustveno vodenje v Beli krajini. Prvo vodenje bo predstavilo his, drugo pa krstno oblačilce »pindekelček«.

His, posebnost Bele krajine

Najprej se bomo ob 10.00 zbrali na Ankinem hisu nad vasjo Tanča Gora, ob cesti Črnomelj–Stari trg. His je leseno gospodarsko poslopje, ki je belokranjskemu vinogradniku v preteklosti služilo za predelavo in hrambo vina. Vsebuje številne arhitekturne posebnosti. Lahko je enoprostorski, lahko pa ima prešnico in ločen prostor s sodi.

Ankin his

Ankin his ima dva prostora. Zgrajen je iz kostanjevih brven. V prostoru, ki je namenjen hrambi vina, so tla ilovnata in se imenujejo »ištrle«. Vhodna vrata hisa so narejena iz plohov in nasajena na masivne lesene podboje. Vrata se odpirajo s potegom in se jim zaradi tega reče vrata »na trzuk«, prava posebnost tega hisa pa je ključavnica »na rigelj«. Zaklepa in odklepa se tako, da z roko sežemo skozi lino na vratih in z železnim ključem, ki se imenuje »ščence«. Streha hisa je štirikapna in prekrita s slamo, saj je bila v preteklosti to najpogostejša kritina v Beli krajini. Ankin his ima v notranjosti ohranjene številne predmete, ki so belokranjskemu vinogradniku v preteklosti služili za delo v vinogradu. Stari hrastovi sodi ležijo na lesenih legah. V prvem prostoru hisa je lesena miza in klopi, ki so namenjeni počitku in malici po napornem delu v vinogradu. Klopi so narejene iz deske, v katero so nasajeni štirje koli, taka klop se imenuje klop »na kozla« in stol brez naslonjala – »štokrle«.

Vodenje bo trajalo dobro uro in pol, nakar bo sledila malica.

»Pindekelček« in obujeni spomin

Pot bomo nato nadaljevali v Stari trg ob Kolpi, kjer se dobimo ob 14.00 pred župnijsko cerkvijo sv. Jožefa. Naš cilj je nekaj kilometrov oddaljena cerkvica sv. Vida v Lazih, kjer so bile pred 17 leti odkrite poslikave iz leta 1557.

Cerkev sv. Vida v Lazah

Nad cerkvico je bil očaran slikar Maksim Sedej ml., ki se je zavzel za obnovo te takrat zapuščene, skromne, a zelo zanimive cerkvice. Na god sv. Alojzija leta 1998 je takrat upokojeni nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil zunanjost in novi slovenski križev pot, delo in dar umetnika Maksima Sedeja ml. Po mnenju akademika Emilijana Cevca je bila cerkev zgrajen v zgodnjem 13. stoletju. Zvonik je na preslico z dvema zvonovoma.

To cerkvico smo izbrali kot kraj, kjer se odvijajo obredi, med katere spada tudi krst in kjer bo predstavljeno krstno oblačilce, imenovano »pindekelček«.

Pindekelček

 

Rojstvo otroka je pomemben dogodek, ki ga navadno spremljajo posebni obredi, s katerim sprejme skupnost novorojenčka medse. Katoličani so v preteklosti otroke krstili zaradi velike umrljivosti kmalu po porodu. Otroka so nesli h krstu botri. V revnejših družinah so bila oblačila preprosta, narejena iz odsluženih belih moških srajc, v premožnejših so jih dekleta skrbno pripravila še pred poroko. Če so imela čas so jih polepšale z raznimi vezeninami. Nekaterim družinam je opremo pripravila šivilja ali pa so jo celo kupili v trgovini. Otrok je bil oblečen v belo srajčko, povit v bele povoje, na glavi je imel belo kapico in položen je bil v belo krstno vrečo, ki so jo poimenovali z nemško popačenko »pindekelček«. Prav temu delu oblačil bomo namenili našo pozornost.

Prikazali bomo »pindekelček,« bogat z vezeninami in čipkami, z zanimivimi motivi in v vrhunsko natančni izvedbi, ki ga hranijo v muzeju. Želja je bila omogočiti udeležencem izkustvenega vodenja občutek dotika s preteklostjo in z materialom ter da bi družinski »pindekelček« opazovali in potipali. Občutek dotika s preteklostjo in z materialom bo tako kot vse v današnjem času virtualen. Skušali ga bomo pričarati z zgodbo in s sliko, tako kot je avtorica »pindekelčka« pričarala praznike otrokom, za katere je ta »pindekelček« naredila.

Študiju »pindekelčka« oz. povijalne odejice ni bila do sedaj posvečena večja pozornost. Največkrat je le omenjen, tu in tam se pojavi kakšna fotografija, a o tem kosu oblačila je malo znanega oz. zapisanega. Večina ljudi o tem ni niti slišala, kaj šele, da bi vedela, čemu je bil namenjen. Po našem mnenju si »pindekelček« zasluži, da ga ne obravnavamo samo kot del krstnih oblačil, ampak tudi kot pomemben družinski in družbeni spomin.

Lepo vabljeni!

Dodatne informacije na info@socialna-akademija.si

Tags: , , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1