Izzivi sindikatov in delavskih organizacij v svetu 4.0

Objavljeno: 14. marca 2019

Socialna akademija je skupaj z Združenjem delavcev NSi in Inštitutom dr. Janeza Evangelista Kreka med 5. in 6. oktobrom 2018 v Čatežu ob Savi pripravila mednarodni seminar na temo delavskih organizacij v novi dobi. Dogodek je potekal v okviru mreže EZA in ob finančni podpori Evropske unije.

Seminar je bil vsebinsko nadaljevanje seminarja, ki smo ga isti partnerji organizirali januarja 2018 z naslovom Delavec 4.0. Takrat smo se osredotočali predvsem na vplive četrte industrijske revolucije na delavca kot posameznika, tokrat pa je poudarek na delavskih organizacijah kot predstavnicah delavca.

Četrta industrijska revolucija, z njo pa tudi digitalizacija, v svet dela prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja. Pogosto priložnosti in tveganja predstavljajo celo isti dejavniki. Fleksibilen delovni čas, na primer, je lahko tako priložnost kot tudi tveganje. Med tveganji so bili na seminarju še posebej izpostavljene psihosocialne posledice uporabe elektronskih naprav v službene namene tudi po koncu formalnega delavnika. S pregledovanjem e-sporočil zvečer, denimo, se delovni čas delavca lahko nenadzirano močno podaljša.

Delavec v svetu po 4. industrijski revoluciji postaja največji kapital podjetij. Generacije, ki vstopajo na trg dela, so veliko manj številčne kot tiste, ki trg dela zapuščajo, pogosto tudi za 50 %. V marsikaterem poklicu ni več v ospredju boj med delavci za delovna mesta ampak boj med podjetji za delavce. Pri tem velja izpostaviti, da ta paradigma velja le za visoko usposobljene kadre.

Ko govorimo o usposobljenosti, ima formalna izobrazba vedno manjši pomen. Izobraževalni sistem pogosto ne proizvaja kadrov, ki jih trg dela potrebuje. Nagel tehnološki razvoj delo izobraževalcem še dodatno otežuje, saj se korpus znanja v nekaterih poklicih menja vsakih nekaj let. Tudi delodajalci so v vedno večjem deležu pozorni na dejanska znanja in spretnosti (skills), ne pa na raven formalne izobrazbe. Zaradi robotizacije in avtomatizacije je potreben obrat v delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar pa je mogoče dosegati le z vseživljenjskim učenjem. Kar 37 % delavcev v EU pa nima zadostnih e-znanj za opravljanje svojega poklica.

Če je pomanjkanje vseživljenjskega učenja šibkost predvsem starejših, pa se mladi (milenijci) pri vstopanju na trg dela soočajo s prav posebnimi izzivi. Kot ključni so bili na seminarju izpostavljeni naslednji:

  • neskladje med kompetencami, ki jih pridobijo tekom izobraževalnega procesa in tistimi, ki jih želijo delodajalci,
  • velik delež mladih ni odraščal v okolju, kjer bi morali sprejemati pomembne odločitve; posledično je opazno pomanjkanje kompetence vodenja samega sebe,
  • odraščanje v udobju in s tem povezana zahtevnost mladih v odnosu do delodajalcev,
  • zasvojenosti s socialnimi omrežji in nenehna potreba po stiku z mobilnimi napravami,
  • prevzemanje odgovornosti in relevantne delovne izkušnje.

Delavske organizacije skušajo v svoje vrste vključiti različne generacije delavcev, vendar se potrebe med njimi vedno bolj opazno razlikujejo. Prav tako se razlikujejo smotri vključitve posameznih oseb v delavske organizacije. Interesi delavcev so zelo raznoliki, saj so vse bolj raznolike tudi okoliščine, v katerih delajo (vse manjši kolektivi). Veliko lažje je (bilo) voditi in predstavljati homogene skupine delavcev v posamezni tovarni.

Članstvo delavskih organizacij vedno bolj prevzema vlogo strank, organizacije pa vlogo storitvenih servisov. Potrebno je razmišljati, katere storitve so za posamezne ciljne skupine delavcev resnično pomembne. Izražena pa je bila tudi pomembnost neformalnih odnosov – le ti lahko na dolgi rok gradijo skupnosti ter pomagajo odkrivati socialni kapital, ki ga posamezni člani prinašajo in bi ga lahko vložili v organizacije.

Zagovorniške teme, ki jih prepoznavamo kot pomembne za oblikovanje agende delavskih organizacij danes, so naslednje:

  • minimalni delovni pogoji na nacionalnih ravneh in na evropski ravni,
  • nove oblike dela (spletne platforme, projektno združevanje, crowdfunding …) ter z njimi povezane pravice in pogodbe,
  • boj proti neenakosti, ki bi jo lahko digitalizacija še poglobila (zaradi usposobljenosti, generacijskih razlik …),
  • zavzemanje za vseživljenjsko učenje zaradi naglega tehnološkega razvoja,
  • varnost pri delu: sodelovati pri ocenah tveganja na ravni podjetij, meriti stres …
  • varstvo podatkov: katere podatke o delavcih lahko podjetja zbirajo in kaj se lahko z njimi dogaja (prstni odtisi, skeniranje oči, nadzor preko elektronskih zapestnic …),
  • razvoj zakonodaje, ki bi okrepila soodločanje delavcev,
  • povezovanje delavcev in delavskih organizacij v globalne mreže.

Vedno več generacij delavcev, ki prihajajo, kot ključni dejavnik meri kakovost delovnih mest. Pri tem poleg plače omenjajo še mnogo drugih dejavnikov: možnosti za pridobivanje novih znanj in veščin, skrb za zdravje in varnost, časovno prilagodljivost delovnega mesta, prožnost in varnost zaposlitve ter možnost soodločanja in upravljanja. Delavske organizacije imajo priložnost, da te parametre še naprej raziskujejo ter se zanje zavzemajo.

Vabljeni k ogledu posnetkov z dogodka:

Tags: , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1