Kakovost v mladinskem delu

Objavljeno: 9. decembra 2014

V petek, 5. decembra 2014 je v prostorih Urada RS za mladino potekal posvet o kakovosti v mladinskem delu. Na njem je sodelovalo 22 vabljenih predstavnikov organizacij, trenerjev in oseb, ki imajo dober vpogled v mladinsko delo v Sloveniji. Prisotna sta bila tudi predstavnika Urada RS za mladino.

Posvet je v okviru pobude Mladinski delavec pripravila Socialna akademija v sodelovanju z Uradom RS za mladino. V pobudi Mladinski delavec poleg Socialne akademije sodelujejo še Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Mladinski ceh in Mladinska zveza Brez izgovora.

Zakaj posvet?

Mladinsko delo v Sloveniji in širše v Evropi je polno dogajanja. Kaj vse doživijo mladi na srečanjih različnih skupin, prostovoljskih projektih, mednarodnih izmenjavah, usposabljanjih, delovnih akcijah, taborih, ob vodenju mlajših … Koliko kompetenc, socialnih stikov in samozavesti pridobijo!

A ostali, npr. delodajalci, formalni izobraževalni sistem, starši ali financerji, te učinke zelo redko prepoznajo!

Znamo mladinski voditelji in delavci tem ostalim pravilno predstaviti, kaj delamo? Da delamo dobro, veliko in krepko pod ceno? Ali pa morda res ne delamo dovolj kakovostno?

Strah pred merjenjem kakovosti

Dogodek, ki je trajal 3 polne ure, je bil čas intenzivnih razprav. Izzvenel je v vzdušju, da spremljanje kakovosti ni nekaj samo po sebi pozitivnega in da je potrebno biti pri tem zelo previden.

Med organizacijami in posamezniki je prisotnega kar nekaj strahu pred merjenjem. V mladinskem delu so bila namreč takšna merjenja kakovosti pogosto že povezano z izločitvenimi kriteriji za financiranje in s pretirano instrumentalizacijo mladinskega dela za doseganje (preozkih) političnih ciljev. Udeleženci so navedli nekatere pritiske v to smer, ki so jih izkusili v zadnjih 20 letih, za nekatere pa je še vedno živa izkušnja instrumentalizacije mladinskega dela v prejšnjem režimu, ko so bile nekatere nerežimske organizacije omejene v delovanju ali celo prepovedane.

Preko merjenja kakovosti se včasih vrši pritisk na organizacije s strani financerjev. A seveda le, če je organizacija, npr. zaradi finančnih učinkov ali želje po preživetju, pripravljena sprejemati zunanja merila kakovosti na račun tistih, ki si jih za svoje delovanje postavlja sama.

eyr-jesenice2014-09mKaj je kakovost?

Kakovost lahko opredelimo kot odgovor na vprašanje »kako dobro neka stvar služi svojemu namenu?« Zato se je potrebno, da lahko o njej sploh govorimo, najprej poenotiti o slednjem. Kaj je namen mladinskega dela?.

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ponuja dokaj dober odgovor na to vprašanje. »Mladinsko delo je … oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj

  • prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo,
  • krepijo svoje kompetence
  • ter prispevajo k razvoju skupnosti.«

 

Kakovost v mladinskem delu torej odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri se uresničujejo zgornji trije nameni: v kolikšni meri mladinsko delo prispeva k razvoju posameznika in skupnosti.

Zakaj meriti kakovost?

V mladinskem delu je vedno prisotnih več deležnikov in vsak ima svoj pogled na njegove učinke, s tem pa tudi na merjenje kakovosti. Če izpostavimo ključne, so trije glavni deležniki mladi, organizacije in financerji.

Legitimen interes financerja je, da zagotovi čim večjo transparentnost porabe sredstev ter na ta način tudi dokazuje učinke mladinskega sektorja v primerjavi z drugimi sektorji.

Interes organizacij pa naj bi bil izboljševati svoje delovanje – to naj bi bil tudi prvi namen merjenja kakovosti. Ob zajemanju pravih podatkov in analizi le-teh se akterji v organizaciji učijo in napredujejo pri uresničevanju njenega poslanstva.

Merjenje kakovosti znotraj organizacije mora zato vedno nekoliko prehitevati merjenje kakovosti na ravni financerjev. V nasprotnem primeru se hitro lahko zgodi, da organizacija izgubi lastno identiteto. Ne postavlja si več pravih ciljev in ne spremlja več pravih kazalnikov, skladnih z njenim poslanstvom.

Na posvetu pa se je večkrat odprlo tudi vprašanje ključnega deležnika – mladih. Mladi imajo svoj pogled na kakovost, kisje z vidika drugih dveh deležnikov pogosto zdi popolnoma nepomemben. Mladi si pogosto želijo zgolj preživljati čas skupaj in graditi medsebojne odnose v skupinah. A kaj, ko so ti odnosi z vidika financerjev tako časovno potratni, neoprijemljivi, nemerljivi in neučinkoviti? Težko jih je upravičiti v primerjavi z drugimi sektorji, a vendarle gre za enega temeljnih pristopov v mladinskem delu.

Kako meriti kakovost?

Kvantitativni (številčni) kazalniki, ki se z vidika financerjev na prvi pogled zdijo najbolj praktični in so tudi najbolj primerljivi, žal ne pokažejo bistva. Skozi prizmo poslanstva mladinskega dela (učinek na posameznika in družbo) namreč njegove resnične učinke lahko najbolje izmerimo v zgodbah mladih ljudi, ki so se kot osebnosti skozi procese mladinskega dela spremenili. Vsaka oseba je svoja zgodba z lastnim osebnostnim razvojem in potjo. Cilji so pri različnih posameznikih različni.

Če merimo samo kvantitativne kazalnike, težko ločimo na primer med tečajem aerobike (ki so ga za mlade pripravili odrasli) in dobro obiskano okroglo mizo o socialni problematiki mladih, ki so jo mladi sami pripravili in tudi izvedli.

Mladinsko delo je delo na dolgi rok in resničnih učinkov v večini primerov ni mogoče izmeriti znotraj enoletnega projekta. Podatke bi bilo potrebno zajemati z večjo časovno razdaljo – pogledati učinke dejavnosti na posameznika in družbo po nekaj letih.

Z merjenjem kakovosti pa v organizacijah včasih trčimo tudi na kulturni problem. Mladinsko delo je v svojem bistvu ustvarjanje prihodnosti – delo na dolgi rok. Merjenje kakovosti pa je vedno neke vrste analiza preteklosti. Čas, namenjen preteklosti in prihodnosti, je potrebno modro razdeliti in tega organizacije ne znajo – ali pa zaradi podhranjenosti ne zmorejo – vedno odmeriti.

Ključni so kadri

Govorimo o kakovosti v številu udeležencev, trajanju aktivnosti, učnih učinkih, prostorih … le redko pa govorimo o kakovostnih mladinskih voditeljih in delavcih. Kljub temu, da je prav odnos med mlado osebo in mladinskim voditeljem / delavcem ključen za uspeh mladinskega dela.

Do kakovostnih mladinskih voditeljev in delavcev pridemo le z usposabljanjem. Ponudba usposabljanj je v mladinskem sektorju je velika, vendar se zdi, kot da ta niso naravnana tako, da bi skupaj tvorila učinkovito celoto.

Velik delež učenja v mladinskem delu je seveda priložnostnega. Večina organizacij nima razvitih lastnih sistemov usposabljanja. Težava tako nastopi pri prenosu med generacijami. Pretočnost kadrov je zaradi narave dela (mladi, prostovoljno delo, pomanjkanje sredstev, delo z veliko nadurami, v neprimernih urah ipd.) zelo velika in prenosi znanja med generacijami zato nujni.

Pogosto se zgodi, da z nastopom novega vodstva organizacija absolutno gledano nazaduje. A če gledamo temeljni učinek mladinskega dela – vpliv na posameznika – je najverjetneje prav to nazadovanje povezano z močnimi učnimi izkušnjami, ki jih bodo vodilni kadri pridobili tekom svojega mandata.

Kakovost v mladinskem delu je potrebno najprej gledati z vidika procesa (kaj se v organizaciji dogaja) in ne toliko z vidika njene siceršnje moči.

Matej Cepin, vodja posveta

Tags: , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1