Krekov večer: raznoliki gostje odstirali večplastno Krekovo osebnost

Objavljeno: 21. aprila 2017

Društvo Slovenskih katoliških izobražencev, stolna župnija in študijski krožek Krek pri Socialni akademiji smo ob 100-letnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka 20.4.2017 organizirali »Krekov večer« v Stolnem župnišču.

Poznavalci dr. Kreka in gostje večera in so bili ddr. Igor Grdina, dr. Stane Granda in dr. Janko Prunk.

Ddr. Igor Grdina je spregovoril o Kreku kot človeku z izjemnimi talenti. Kreka je označil kot edinega slovenskega ljudskega tribuna. Poudaril je njegovo izjemno delo na znanstvenem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Izpostavil je njegovo prijateljstvo z Ivanom Dolencem, ki je zbral večino njegovih del, spisov, govorov,… Svoj prispevek je zaključil s Krekovim geslom »Suženjstvo je veleizdaja.«

Dr. Stane Granda se je dotaknil Krekovega življenja na podlagi treh točk. Kot prvo se je osredotočil na Krekov odnos do/s kmeti, ter zadružno dejavnost. Pojasnil je delovanje zadrug in hranilnic, ter nanizal nekaj zanimivih primerov o varčevanju in izposojanju denarja nekateri posameznikov. V drugi točki se je posvetil Kreku in delavcem. Krek je ustanovil Stavbno društvo, s katerim so zgradili 103 delavske hiše. Podatek je povezal z današnjo situacijo in primerjal z zaslužkom pri gradnji stanovanj, ki je danes 30%. Poudaril je tudi edinstveno situacijo na Slovenskem pred drugo svetovno vojno, kjer je bilo delavstvo krščansko socialno vodstvo pa je bilo komunistično. V svetu pa je bilo ravno obratno. V tretjem delu pa se je posvetil vprašanju Jugoslovanstva, kjer se sprašuje o nujnosti in razlogih za Krekovo odločitev za Jugoslavijo in ne samostojno Slovenijo. Dr. Stane Granda je svoje poznavanje o Kreku povezoval z današnjo situacijo in tako Kreka, ter njegovo ideologijo aktualiziral.

20170420_210832Dr. Janko Prunk pa se je osredotočil na zapuščino dr. Kreka. V prvem delu je podal svoje mnenje o Krekovem odnosu do Jugoslovanstva. Z razliko od Grande, ki meni, da je bila Krekova odločitev za Jugoslavijo napaka, je Prunk prepričan, da je bila to taktična poteza. V nadaljevanju svojega prispevka je preučil delovanje Slovenske Ljudske Stranke, ki je temeljila na Krekovi ideologiji/misli/programu. Poleg Slovenske ljudske stranke se je na Kreka sklicevalo tudi Slovensko krščansko delavstvo, ki ga je dr. Prunk opisal v tretjem delu svojega predavanja.

Zanimivi prispevki gostov so porodili kar nekaj komentarjev, vprašanj in misli. Med drugimi so komentarji zadevali pomembnost krščanske demokracije v današnjem času, prvi Krekov shod na Svetem Joštu nad Kranjem leta 1987 ter zahvale in osebne izkušnje navzočih.  »Krekovega večera« se je udeležilo približno 50 ljudi. Med njimi so bili tudi mladi, kar je še posebej spodbudno. Večer se je sklenil ob prigrizku in prijetnem klepetu z gosti ter drugimi navzočimi.

Urška Lampret

Prispevke predavateljev si lahko ogledate spodaj:



Tags: , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1