Kultura za vse?

Objavljeno: 21. februarja 2018

Avgusta 2017 je na belgijskem podeželju potekala Erasmus+ izmenjava, kjer smo se srečali mladi iz Belgije, Slovenije, Madžarske in Španije. V pestrem enotedenskem programu smo raziskovali, kaj nam pomeni kultura, na koliko različnih načinov lahko to besedo razumemo, posebej pa smo se posvetili tudi vprašanju dostopnosti kulture mladim, zato tudi naslov izmenjave Kultura za vse.

Pomanjkanje kulturnih izkušenj, kot so na primer obiski različnih predstav, koncertov in razstav je oblika deprivilegiranosti. Tudi možnost ustvarjalnega kulturnega udejstvovanja, kot je sodelovanje v dramskih krožkih ali igranje instrumentov ni enako dostopna za vse, čeprav bi bile takšne aktivnosti uspešen način za izenačevanje izhodišč mladih. Nekateri v domačem okolju nimajo toliko spodbud kot njihovi vrstniki, zato je pomembno, da jim kulturni sektor prihaja naproti s priložnostmi, ki jih nagovorijo.

Vprašanje kulture za vse pa ni le vprašanje udejstvovanja mladih v kulturnih dejavnostih. Nekateri imajo pri izkustvu drugačne potrebe. Kaj je vizualna kultura za slepe? Kaj je koncert klasične glasbe za gluhe? Kako je njihova kultura v širšem smislu drugačna, prav zaradi drugačnega čutnega sprejemanja sveta.

Tretji poudarek naše izmenjave je bila kultura za vse v smislu soustvarjanja sveta. Kultura, ki dovoljuje, da vsak najde aspekt sodelovanja in vključenosti, ki mu ustreza. Kjer se za vsakega kaj najde in kjer lahko vsak kaj ustvari. Konec koncev je kulturni sektor prostor, ki naj bi odražal doživljanje sveta vseh, ne le nekaterih. Moral bi biti prvi prostor, ki da glas tistim, ki drugje niso slišani.

Na izmenjavi smo raziskovali različne načine izražanja; kiparstvo, ustvarjanje začasnih podob iz naravnih materialov, improvizacijsko gledališče. itd. Zanimivosti različnih nacionalnih kultur pa smo spoznavali na slovenskem, španskem, madžarskem in belgijskem večeru. K nacionalnim večerom je spadala tudi večerja. Slovenci smo tradicionalnim slovenskim okusom dali modernejši pridih s štruklji iz temne moke, omako iz rdečega zelja ter piščančjim zrezkom, za sladico pa smo dodali krhke medene kocke. Nove mednarodne prijatelje smo naučili polko ter se z njimi zabavali ob plesu z metlo ter povštertancu, kjer so španci s posebnim veseljem kradli poljube. Belgijo smo spoznavali preko zanimivega kviza, poskusili smo pravi madžarski golaž ter se preizkusili v španski tehniki lupljenja sončničnih semen z zobmi. Na izmenjavi smo odpravili na izlet v belgijsko mesto kulture Liege, kjer smo obiskali muzej Bovarie ter imeli priložnost ogledati prelepo arhitekturo mestnega središča in gotsko notranjost številnih mestnih cerkva. Dobili smo se tudi na pijači v znanem lokalu »Pot au lait«, ki po svojem slogu nekoliko spominja na alternativno Metelkovo.

Udeleženci izmenjave smo se na svoje domove vrnili v prepričanju, da prav priložnosti in projekti, kot je bil ta, zmanjšujejo prepad med kulturnimi dejavnostmi in deprivilegirano mladino. Mlade spodbujajo in opolnomočijo za nadaljnje raziskovanje perečih vprašanj ter sodelovanje v gibanjih, ki se s problemom dostopnosti tovrstnih izkušenj soočajo tudi v praksi. Poleg tega širijo zavedanje in voljo, da tudi skozi kulturne dejavnosti ustvarjamo pravičnejši svet.

Ema M.