“Medverski in medkulturni dialogi – spremembe in izzivi naše solidarnosti“

Objavljeno: 27. septembra 2011

Papež Benedikt XVI. je za Svetovni dan miru izbral temo “Verska svoboda – pot do miru”. Dvajset let po tem, ko se je Albanija rešila jarma domnevno najbolj zatiralnega komunističnega režima, je Evropska konferenca za pravičnost in mir obiskala to deželo. Namen obiska je bil spoznavanje medreligioznega in medkulturnega dialoga na albanskih tleh. Mednarodne konference, ki je potekala od 16. do 18. septembra se je v Albaniji udeležila tudi Mojca Perat.

Predstavnike 23. evropskih držav so sprejeli voditelji vseh največjih verskih skupnosti v Albaniji. Vodje in člani muslimanske, pravoslavne, katoliške, protestantske vere in pripadniki bektašev so svoje izkušnje delili ob otvoritvi delavnice, na konferenci, ob sprejemanju novih vernikov v svoje vrste in na diskusijah ob okroglih mizah. Albanski premier Sali Berisha je nagovoril udeležence delavnice in ti so vabilo in pozdrav toplo sprejeli.

Med pogovori s pripadniki različnih skupnosti so udeleženci izvedeli o načinih preganjanja vernikov pod komunističnim režimom. Vodstva verskih skupin so bila zdesetkana zaradi zapiranja in izganjanja, kulturna tradicija je bila uničena in posvečeni kraji so bili pogosto uporabljani na načine nespoštljive do vernikov in celotne skupnosti.

Trdoživost in upornost Albancev, da so skozi vse trpljenje in uničenje v svojih srcih vero ohranili živo, je navdihujoča. Ko se je leta 1991 zatiranje končno zaključilo, so verske skupnosti poskrbele, da je rekonstrukcija potekala v duhu strpnosti, solidarnosti in enotnosti. Verski preporod v Albaniji je tako bil čas skupnega praznovanja.

Prav vse verske skupnosti se zavedajo, da je Albanija še vedno v prehodnem obdobju. Mnogo starih težav ostaja nerešenih in odprta ostajajo politična, socialna in ekonomska vprašanja za prihodnot. Vloga vere v albanski kulturi ni še trdno določena in verske skupnosti se zavedajo svoje vloge pri oblikovanju nove albanske družbe. Kljub manjši napetosti in trenju so vse skupnosti pokazale medsebojno spoštovanje in podporo ter poudarile skupne vrednote, kot je spoštovanje sočloveka. Vse to je dober temelj za gradnjo in iskanje rešitev za bodoče izzive.

Premier Berisha je v svojem govoru poudaril podporo političnih vodij verskim skupnostim. Odprtost in celo ponos albanske politične skupnosti do verske svobode je lahko vzor drugim narodom. Verske skupnosti prispevajo k družbenemu sožitju skozi različne aktivnosti, največkrat s pomočjo ljudem tudi izveh svoje skupnosti. 

Ta združenost v veri je bila obeležena s skupno molitvijo v centru Tirane 17. septembra. Vsaka verska skupnost je po svoji tradiciji molila k enotnosti verkih raznolikosti in za zaznamovanje pomembnoti tega, je bila pred Umetnostno galerijo posajena oljka.

Željo albanskega ljudstva po okrepitvi vezi z ostalimi evropskimi narodi je bilo moč čutiti tekom celotne delavnice. Jasno je, da lahko Albanija veliko nauči ostale na področju verske strpnosti, reševanju zgodovinskih konfliktov, sprejemanju tujcev in celo pri spoprijemanju z verskim fanatizmom. Verske skupnosti morajo pokazati vodstvo na področju etike in morale ter sodelovati pri razvoju družbe.

{gallery}galerije/11/albanija{/gallery}

Opombe

1. Evropsko komisijo za pravičnost in mir sestavlja 30 narodnih Komisij za pravičnost in mir. Vsaka je ustanovljena ali priznana s strani katoliške škofovske konference. Skretariat evropske komisije za pravičnost in mir ima trenutno sedež v Parizu, v Franciji.
2. Pripadnost verskim skupnostim v Albaniji se ocenjuje na: 70% muslimanov (bektaši predstavljajo 4-5%), 20% pravoslavcev, in 10% rimokatolikov. Evangeličanov je v državi približno 8000.