Mobing med učenci – kaj storiti?

Objavljeno: 28. oktobra 2015

Pred nekaj meseci je v javnosti precej odmeval primer mobinga med učenci na osnovni šoli na Goriškem. Glavno vprašanje, ki se je ob tem pojavilo, je bilo, kako reševati tovrstne probleme. Na Socialni akademiji smo usposobili prve vzgojitelje in učitelje za poseben način posredovanja v primerih, ko medvrstniško nasilje doseže razsežnosti mobinga.

Kaj je mobing?

Vsak prepir, grožnja, pretep ali druga oblika medvrstniškega nasilja še ne predstavlja mobinga. O mobingu med učenci ali dijaki govorimo, kadar nasilno vedenje sošolcev namerno telesno ali psihično prizadene nekega učenca ali dijaka ter kadar se tovrstno vedenje ponavlja in je v daljšem časovnem obdobju usmerjeno proti istemu učencu ali dijaku.

Z mobingom se skuša nekoga namerno poniževati in trpinčiti. Mobing vključuje vsakovrstno obliko nasilnega vedenja: nebesedno, besedno, telesno poškodovanje ter odtujevanje ali uničevanje stvari. Mobing je kontinuirano usmerjen proti točno določeni osebi, se ponavlja in se odvija v daljšem obdobju. Zaznamuje ga skrajno neravnovesje moči in prizadetemu ne daje skoraj nobene možnosti, da bi se sam rešil iz takšne situacije.

Mobing med učenci ni omejen le na šolsko okolje. Z vse večjo razširjenostjo spleta in spletnih socialnih omrežij je lahko tarča mobinga izpostavljena raznovrstnim napadom kjerkoli in kadarkoli. Pri napadih prek spleta, npr. z žaljivimi komentarji, z izključevanjem iz spletnih socialnih omrežij, z ustvarjanjem lažnih profilov napadane osebe in zlorabo identitete, govorimo o spletnem mobingu.

Kako preprečiti mobing?

Poleg promocije koristne uporabe spleta in preventivnega delovanja v šolah in dijaških domovih je za preprečevanje mobinga ključnega pomena, da znajo učitelji in vzgojitelji prepoznati mobing, kadar se odvija, in ga s svojim posredovanjem zaustaviti. Za razliko od klasičnih pristopov k reševanju, ki temeljijo na iskanju krivca in njegovem kaznovanju, na Socialni akademiji usposabljamo učitelje in vzgojitelje za posredovanje v primerih mobinga brez obtoževanja in kaznovanja.

Gre za metodo No Blame Approach, ki sta jo na začetku devetdesetih let v Angliji razvila Barbara Maines in George Robinson. Medtem metodo uporabljajo že v več evropskih državah. Po podatkih nemške raziskave iz leta 2008 je mobing med učenci po uporabi tega pristopa prenehal v več kot 80 odstotkih primerov. Med glavne značilnosti pristopa štejemo osredotočenost na rešitve in ne na problem, odpovemo se obtoževanju, iskanju krivca in njegovemu kaznovanju, učinkovite rešitve pa iščemo s pomočjo virov in sposobnosti mladih. Prednost tega pristopa je med drugim tudi ta, da ga lahko učitelj ali vzgojitelj kombinira z drugimi ukrepi.

Usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev za posredovanje v primerih mobinga med učenci

V okviru evropskega projekta Združimo sile v boju proti spletnemu mobingu v šolah, ki ga podpira Evropska unija, smo prejšnji teden izvedli prvo usposabljanje vzgojiteljev v Dijaškem domu Antona Martina Slomška za posredovanje brez obtoževanja in kaznovanja v primerih mobinga med učenci. Tovrstno usposabljanje želimo ponuditi tudi drugim šolam in dijaškim domovom. Vabimo vas, da na tovrstno ponudbo opozorite učitelje ali vzgojitelje svojih otrok, svoje sodelavce in druge, ki so odgovorni za otroke v izobraževalnih in vzgojnih ustanovah. Skupaj lahko poskrbimo za večjo varnost otrok.

Tags: Joining Forces To Combat Cyber Bullying in Schools, medvrstniško nasilje, mobing, no blame approach, posredovanje brez obtoževanja in kaznovanja