Nekaj utrinkov in modrosti iz predavanja Politična filozofija Ljubljanskega nadškofa dr. Antona St

Objavljeno: 5. februarja 2010

V današnjem času se zdi, da je človek povzdignjen na prestol, močna je osebna nota, personalizem. V Sloveniji včasih dobivamo občutek, da je država za nekatere nujno zlo, da jo »devamo« v nič.
A država ima dvojen pomen – pomembna je kot inštitucija in kot občestvo. Država je tudi skupna, hotena pripadnost določenim vrednotam, ne samo genska, rodovna pripadnost. Je pravična, naj bo človeško in moralno sprejemljiva, rešuje naj spore z razumom, ne z nasiljem.

Človek je bitje skupnosti. Človeka namreč ni brez drugega, ljudje smo to, kar nas naredijo odnosi, a nismo pasivni, se odnosov zavedamo. Nikoli ne morem skočiti čez svojo senco, svoje odnose ne morem ignorirati, lahko pa jih oblikujem, ustvarjam.
Človek presega svojo celoto – človek je cilj, ne sredstvo. Človek živi zaradi samega sebe, presega celoto, v kateri živi, je del skupnosti, a »štrli« čez.

Človekova vrednost ni odvisna od koristi, ki jo ima skupnost. Tudi tisti ljudje, ki nimajo neke vloge v skupnosti, imajo enako vrednost. Potrebujem druge, da se lahko povzpnem na njihov »hrbet« in grem dalje.

Krščanstvo poudarja svobodo ustvarjalnosti, svobodo delovanja, spoštuje enkratnost človeka, ker človek ni sredstvo ali člen kozmosa, ampak cilj.
Kristjani svobodo uporabljamo za zveličanje.

{gallery}galerije/10/stres{/gallery}