Nove oblike dela

Objavljeno: 26. novembra 2013

Konec tedna od 22. do 24. 11. 2013 smo zaposleni različnih generacij in panog v organizaciji Socialne akademije iz Ljubljane obiskali Socialni teden v Franciji na temo Preoblikovanja dela. Predavanja in razprave so se odvijali v kar treh mestih, ki so bili povezani z videopovezavo, zato je bilo možno dogajanje spremljati in sodelovati z vprašanji v Parizu, Lyonu in Strasbourgu, kjer smo bili predstavniki iz različnih evropskih držav.

Predavatelji in okrogle mize o različnih vidikih preoblikovanja dela so nas soočile z izzivi globalizacije in razmišljanjem, kako se nanjo odzvati. Sami namreč odločamo o tem, kje bo imela vpliv v našem življenju, saj so njeni vplivi možni na vseh področjih. Čeprav se zdi, da jo najbolj občutimo na trgu dela, je to le posledica našega ravnanja na ostalih trgih. Danes vsi tekmujemo v mednarodnem konkurenčnem boju in z vsakim dejanjem dajemo nekomu prednost v mednarodni igri, a tisti, ki želi dolgoročno preživeti, mora strateško razmišljati in biti glokalen. Glokalno pomeni, da se gleda na probleme z globalne prespektive, deluje (nakupuje, zaposluje) pa se lokalno, kar nam omogoča, da imajo vsi okrog nas delo. Zadovoljstvo prinaša delo, ne glede na odnos do tistega, ki ga organizira. Služba ali delovno razmerje je le ena od mnogih oblik dela. Delo je mogoče najti na vsakem koraku, le poiskati ga je treba in ugotoviti kdo in koliko, ter kako ga bo plačal, saj je veliko možnosti. Za govor na socialnem tednu bi morali za govor predsednika vlade plačati štirimestno številko evrov, profesor ali predstavnik ministrstva bi bil zadovoljen že s trimestno številko, a sodelovali so v glavnem tisti, ki niso niti pol toliko dobili in to se dogaja vsak dan, saj za vsako delo tekmuje nešteto ljudi, tudi Kitajci, a uspejo le nekateri. Za delo je potrebno ustvariti pogoje in spodbujati tiste, ki delajo in to najlažje naredimo z uporabo njihovih izdelkov in storitev in ko se bodo vsi zavedli, da so v različnih vlogah, saj so na eni strani delavci in na drugi potrošniki, bodo izbirali take produkte, ki jim bodo omogočile ustrezna delovna mesta. Odločiti se moramo kaj hočemo in cilji so zelo hitro dosegljivi. Bog nam je dal svobodno voljo, da se lahko odločamo. Lahko se odločimo, da bomo dvignili standard Kitajcev in kupujemo kitajske izdelke in čez nekaj let bodo oni živeli bolje od nas, mi pa bomo plačevali dolgove za previsoke pravice in standard danes. Lahko se odločimo, da bomo uredili stvari doma in dali delo tistim, ki želijo delati. Tako odločitev lahko sprejeme vsak, saj na vsakem izdelku piše komu dajemo delo: »Narejen v…« Delo naredi človeka neodvisnega, kar je predpogoj za vsak odnos. Različne druge oblike pomoči lahko naredijo človeka odvisnega, saj mu ne dajejo samostojnosti.

Francozi se srečujejo s podobnimi težavami kot mi, saj šolski sistem ne da znanj za nastop na trgu. Francoski sistem so primerjali z nemškim in ugotovili, da se nemški veliko bolj prilagaja potrebam na trgu, predvsem je pomembna aktivnost vseh vpletenih, kar omogočijo s sklenitvijo tripartitne pogodbe med lokalno skupnostjo, podjetjem in šolajočim. Tako šolajočemu omogočijo štipendijo in usposabljanje v podjetju, podjetju prenos znanja v podjetje in možne nove projekte in lokalni skupnosti, da prilagaja šole glede na potrebe na trgu. Spremembe so možne, le pobudo je potrebno dati, drugače se stvari ne spreminjajo.

Možna rešitev je lahko tudi socialna ekonomija, ki ima za glavni cilj, da vključi izključene in namesto izdelka ali storitve postavlja v ospredje medsebojne odnose, išče možnosti in zmožnosti posameznika, saj ima vsak kakšen talent. Strojnik je tako po pregledu proizvodnje podal predloge in v proizvodnji kovinskih izdelkov povečal produktivnost, kriminalec ima dar opazovanja in lahko opazi vsako najmanjšo napako v poslovnem procesu, zato je potrebno obema dati priložnost, da razvijeta svoje potenciale. Tudi duševni bolniki so lahko odlični delavci, le pravilno jih je potrebno vključiti v poslovni proces in jim dati možnost upravljanja.

Socialni teden nam je tako pokazal, da se Slovenci in Francozi srečujemo s podobnimi težavami. Nemške izkušnje so pokazale, da se je potrebno odločiti za spremembe in rezultati bodo kmalu vidni. V Nemčiji se namreč srečujejo s povsem nasprotnimi problemi kot v Franciji in pri nas. Oni namreč potrebujejo vsako leto čez milijon novih delavcev, ki jih morajo uvoziti. Stanje v drugih državah se bo hitro spremenilo, ko se bomo namesto s pravicami začeli ukvarjati z delom, do takrat lahko pričakujemo še poglabljanje različnih kriz.

Spremembe lahko uveljavimo tudi s novimi tehnologijami, o katerih bodo na socialnem tednu v Franciji govorili naslednje leto, ko bo verjetno spet omogočen obisk v organizaciji Socialne akademije, za kar smo jim vsi udeleženci zelo hvaležni.

Fotografije

Klemen Gruden

Tags: Francija, socialni teden