Odmev s konference

Objavljeno: 6. julija 2008

nagelj_1.jpg

nagelj_1.jpgZahodna Evropa ima že sto let sindikalne organizacije, ki delujejo na podlagi krščanskih etičnih načel. V zadnjih letih se tovrstne organizacije pripravljajo tudi v državah nekdanjega socialističnega bloka.

V Sloveniji sta se priprave na organiziranje krščansko usmerjene sindikalne organizacije lotili Socialna akademija iz Ljubljane in Združenje delavcev pri Novi Sloveniji. Pri tem sta se obe organizaciji povezali z EZA, Evropskim centrom za delavska vprašanja, ki združuje več evropskih sindikalnih organizacij, ki temeljijo na krščanskih načelih, in z drugimi evropskimi sindikati krščanskih delavcev. Med temi najbolje sodelujejo z italijanskim sindikatom MCL, ki jim tudi finančno veliko pomaga. V zadnjih nekaj mesecih sta bila v Sloveniji, točneje na Gorenjskem, dva seminarja na to temo. Prvi je bil konec marca na Šmarjetni gori, pripravljen je bil za slovenske udeležence. Konec junija pa je bila na Bledu mednarodna konferenca z naslovom Vloga socialnih partnerjev v luči lizbonske pogodbe. Organizirala sta jo Socialna akademija, katere direktor je Matej Cepin, in Združenje delavcev pri NSi, ki ga vodi Klemen Štibelj, sicer tudi eden od treh škofjeloških podžupanov. Udeleženci so obravnavali naslednje teme: evropski socialni dialog, evropska perspektiva in povezanost z zahodnim Balkanom, krščansko socialne vrednote v dobrih delovnih razmerah, vpliv energetske politike in klimatskih sprememb na politiko zaposlovanja ter migracijska politika in perspektiva na tem področju za Evropo. Konference so se udeležili predstavniki sindikalnih organizacij in tistih, ki si zanje prizadevajo, iz dvanajstih evropskih držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Luksemburga, Španije, Portugalske, Češke, Poljske, Litve, Romunije in Slovenije.
Po uvodnih pozdravih organizatorjev so sledila poročila o načinu dela in ciljih krščanskih sindikalnih organizacij. Tako je predsednik italijanskega sindikata MCL Carlo Constalli poudaril, da je treba preprečiti, da bi v Evropi prevladal egoizem, in izpostavil problem sodelovanja v demokraciji – torej udeležbe na volitvah. Povedal je tudi, da so Italijani razširili izobraževalne seminarje na podeželje, kjer zajamejo več ljudi kot v mestih. Predstavnik francoskega sindikata CFCI Joseph Thouvenel je v luči krščanskih vrednot spoštovanja in solidarnosti poudaril pomen integracije: vsak narod mora ohraniti svojo identiteto, da lahko drug drugega bogatimo.  
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v svojem poročilu o predsedovanju Slovenije v luči lizbonske strategije, ki ga je zaradi njene zadržanosti prebral poslanec NSi v Državnem zboru Anton Kokalj, poudarila, da strategije ne bo mogoče izvajati brez uspešnega gospodarstva. Gospodarstvo pa bo lahko uspešno tudi zaradi uvajanja prostega pretoka znanja, postopnega izvajanja prožne varnosti, doslednega spoštovanja delavskih pravic, hitrejšega urejanja socialnih pravic migrantov, položaja mladih na trgu dela … Za socialno varnost pa ni pomembna le materialna plat družbe, ampak tudi medgeneracijska solidarnost in urejen položaj invalidov.
V soboto zjutraj je slovenski poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle govoril o tem, kako okrepiti perspektivo in povezanost z zahodnim Balkanom. Povedal je, da se je pri nas na začetku pojavljal strah pred ponovnim združevanjem z republikami nekoč skupne države, zdaj pa se vse več govori o spoštovanju tudi skupnostne identitete, medkulturnem dialogu in ideji sprave.
Sledile so še tri okrogle mize. Okrog prve so se zbrali tisti, ki so kaj več povedali o krščansko-socialnih vrednotah v dobrih delovnih razmerah. Moderator je bil predsednik Združenja delavcev pri NSi Klemen Štibelj, razpravljavci Joseph Thouvenel iz Francije, odvetnik Ivan Kukar iz Slovenije, Lidmila Nemcova iz Češke, Ludo Horemans, predsednik Mreže proti revščini iz Belgije, in Antonio di Matteo, predsednik MCL iz Italije, pa so poudarili predvsem pomen odgovornosti ter učinkovitega uresničevanja normativno določenih delavskih pravic in strukturnih pravic socialne varnosti. Sindikalne organizacije s krščansko etično osnovo se vse bolj zavedajo dejstva, da mora imeti delavec dovolj časa za družino; da človek dela zato, da živi, ne živi pa zato, da dela. Z zadovoljstvom so povedali, da tisti, ki so protestirali proti nedeljskemu počitku, niso dobili dovolj podpore. Govor je bil tudi o tem, kaj je skupno dobro in kako priti do soglasja o tem.
Predsednik Mreže proti revščini je poudaril, da je revščina kršitev človekovih pravic, cilj njegove organizacije pa je dostojanstvo vseh članov družbe, ki si zaslužijo spoštovanje predvsem zato, ker so ljudje. Ta bo dosežen, ko bo vsak človek imel dostojno plačano delo, s katerim bo lahko normalno preživel družino, in ko bo lahko primerno uskladil poklicno in družinsko življenje.
Druga je bila okrogla miza na temo energetske politike in klimatskih sprememb. O tem se vse več govori, sindikati pa se o tem bojijo govoriti, ker jih je strah za delovna mesta. Ob tej okrogli mizi, pri kateri sta sodelovala tudi Pierre-Jean Coulon iz Francije in Christoph Weisskirchen iz Belgije, je nekaj več povedal tudi Matjaž Čemažar, direktor razvoja v Domelu Železniki, ki je predstavil delo podjetja, katerega 99-odstotni lastniki so zaposleni in bivši zaposleni, za razvoj motorjev, ki porabijo malo energije. S tem v zvezi si prizadevajo za uvedbo energijske nalepke za tovrstne motorje in sesalnike, ukvarjajo pa se tudi z alternativnimi viri elektrike, kot so na primer gorivne celice.
Ob zadnji okrogli mizi pa so se dotaknili še problema migracij, kjer so Poljak Tomasz Rožniak, jezuit p. Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce, Faustino Gatta, predstavnik italijanskih delodajalcev iz Brescie, in Giacomina Cassina, koordinatorka za evropsko politiko pri CISL v Italiji, razpravljali o tem, da Evropa po eni strani vabi priseljence, po drugi se jih brani, največkrat pa dobijo najbolj umazana, najslabše plačana in najtežja dela. Evropa sicer sprejema dobre direktive, vendar drugi ukrepi temu ne sledijo: problem so vizumi, stanovanja, manjka direktiva o pravicah in dolžnostih priseljencev. CISL je specializirana sindikalna organizacija priseljencev, ki išče stike tudi na območjih, s katerih ti prihajajo.
 

Marjeta Žebovec

 


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1