Športni in kulturni dan socialnih akademikov

Šolsko leto 2008/09 se je za Socialno akademijo zaključilo s podelitvijo diplom 21. maja 2009, kar pa še ne pomeni, da se je s tem končalo tudi druženje njenih letošnjih diplomantov. Uspešen zaključek smo praznovali na Dolenjskem v zidanici našega Jerneja, ki nas je domače pogostil in ponudil v pokušino svoja prvovrstna vina. Ob prijetnem druženju je padla ideja o več takšnih večerih v različnih krajih, od koder prihajamo.

Ideja ni zamrla, za kraj naslednjega našega srečanja smo določili zgornjo Primorsko, in sicer okolico Kobarida. Na začetku smo bili nekoliko zaskrbljeni zaradi slabih vremenskih napovedi, vendar nas je vreme na sobotno jutro 4. julija presenetilo s soncem. Zaradi raznih obveznosti in bolezni se našemu izletu ni pridružilo tako veliko število sošolcev kot zadnjikrat, vendar smo kljub temu dobro zapolnili čas druženja. Za zbirno mesto smo določili center Kobarida in ker naša posadka še ni bila popolna, smo v pričakovanju še zadnjega člana, krenili proti znameniti kostnici, počivališču številnih italijanskih vojakov, ki so izgubili življenje v času 1. svetovne vojne. Od tam smo imeli jasen razgled na številne gore, ki so nas obdajale ter ostalo okolico. Ustavili smo se tudi v sami cerkvici, posvečeni sv. Antonu.

Po vrnitvi v center se nam je pridružil še Klemen in pripravljeni smo bili na izzive, ki so bili pred nami. Doživeti rafting na Soči je bil že prej dogovorjen plan našega izleta. V agenciji X point so nam razdelili potrebno opremo: čelado, posebno obleko in čevlje iz neoprena ter rešilni jopič. Z velikim pričakovanjem smo se odpravili v kombi podjetja, s katerim nas je naš bodoči vodja rafting čolna peljal skoraj do kraja Žaga, kjer se je naš spust po Soči začel. Predenj smo se podali v valove Soče, smo skrbno poslušali navodila, preizkusili temperaturo vode in se pripravljali na dogodivšče nad in morebiti pod vodo. Že na prvem odseku, kjer je težavnostna stopnja 2/3, nas je vodič Rok preizkusil, kako se znajdemo pri upoštevanju njegovih pravil glede veslanja. Kmalu zatem nas je čakalo prvo presenečenje. Rok nas je pozval k »tekmovanju« kdo je boljši v veslanju. Vsi smo se postavili na eno stran čolna ter pričeli veslati, vendar ne za dolgo, ker smo se takoj znaši v prijetno ledeno mrzli Soči. Na celotnem spustu do bližine kraja Kobarid nas je še kar nekajkrat presenetil. Doživeli smo tobogan na narobe obrnjenemu čolnu in najbolj pogumni so se pognali z visoke skale v že bolj živahno Sočo ter na nek način preizkusili samega sebe. Vse naše dogodivšine je s snemanjem in fotografiranjem beležil sodelavec X pointa, ki nas je spremljal v kanuju. Po dveurni avanturi smo se utrujeni in zadovoljni posedli nazaj v kombi, ki nas je odpeljal v Kobarid. Skozi napol odprta okna kombija smo lahko slišali trobljenje svatov, ki so na drugi strani hriba praznovali poroko bivšega premiera.

Na kosilu se nam je pridružil še Marko. Kot nam je že prišlo v navado med samimi predavanji v okviru Socialne akademije, smo tudi tokrat naročili pico. Seveda, od naših navad ne odstopamo. Kljub prvim znakom grmenja in dežja smo se po okusnem kosilu odpravili na krajši izlet do slapa Kozjak. Ob raznih debatah, ki so se razvile, smo občudovali okolico in budno opazovali dogajanje na nebu. Vse se je dobro izšlo.  

Mojca nas je po raziskovanju Kobarida in njegove okolice povabila na tiramisu v domače stanovanje, kjer smo zaključili naše druženje z idejo o ponovnem srečanju…tokrat na katerem koncu Slovenije?