Praksa v drugem letniku na Socialni akademiji

Objavljeno: 8. novembra 2007

no image

Praksa v drugem letniku na Socialni akademiji

V drugem letniku praksa temelji predvsem na krepitvi samoiniciativnosti udeležencev, njihove lastne občutljivosti za dogajanje v družbi in družbene odgovornosti. Udeleženci so sami poskrbeli za medsebojno koordinacijo, timsko delo  in  obiskali določene ustanove. V okviru sklopa Ekonomija in etika so poleg teoretičnega dela opravljali tudi praktični del na terenu. Pobliže so si ogledali in raziskali delovanje podjetij in ustanov:

 

Poročilo – ogled podjetja Smart Com d.o.o.

»Naš svet je vaš svet« je eden od sloganov podjetja Smart Com d.o.o, ki smo si ga v petek, 12. 10. 2007, v okviru predmeta Ekonomija in etika ogledali slušatelji 2. letnika Socialne akademije. Prijazno sta nas sprejela in nam predstavila podjetje ustanovitelj g. Filip Remškar in ga. Barbara S. Podlesnik iz podjetja Smart Inkubator d.o.o., ki deluje v okviru skupine Smart Com.
Smart Com deluje od leta 1990. Delovati so začeli s tremi zaposlenimi s projekti inženiringa na področju lokalnih omrežij. Z uspešnim začetkom je rasel tako obseg del kot tudi število zaposlenih. Gradili so mestna in regionalna omrežja, uvajali sisteme za IP telefonijo, gradili infrastrukturna omrežja …
Danes je v podjetju več kot 130 zaposlenih, ki ustvarijo nad  30 milijonov evrov prihodkov. Njihova dejavnost je gradnja sistemov transportnih in jedrnih omrežij, multimedijskih sistemov, sistemov za podporo obratovanju, naprednih LAN omrežij, javne IP telefonije, pristopnih omrežij, IP telefonije za podjetja in varnostnih sistemov v omrežnem poslovanju.
Smart Com je najpomembnejši izvajalec kompleksnih projektov na področju telekomunikacij v Sloveniji. Njihova vizija je postati vodilni graditelj infrastrukture za informacijsko družbo v regiji.
Smart Com je visokotehnološko podjetje, ki preko sistemske integracije in razvoja sistemov izvršuje svoje poslanstvo – uresničevanje vizije kupca.
Njihove vrednote so sodelovanje, pozitiven odziv na spremembe in predanost znanju.
Posebna pozornost je namenjena strategiji dobrega upravljanja s kadri, kjer je poseben poudarek tudi v izobraževanju, za katerega namenjajo znatno vsoto sredstev.
Kot uspešno podjetje se zavedajo družbene odgovornosti, zato s podporo  različnih dejavnosti prispevajo k dobrobiti širšega okolja.
Zanimivo je tudi mnenje g. Remškarja glede družinskih podjetij. Pravi, da je potrebna jasna opredelitev vlog v družini in v podjetju, če so v podjetju zaposleni tudi družinski člani. Vendar ni nujno, da so otroci zaposleni v podjetju staršev, če tega ne želijo oziroma imajo drugačne poklicne interese.
Ga. Barbara Podlesnik nam je predstavila podjetje Smart Inkubator d.o.o., ki v okviru blagovne znamke Smart Start kot podjetniški inkubator s svojimi storitvami nudi podjetnikom podporo v fazi načrtovanja, ustanovitve in rasti podjetja; nudijo pa tudi svetovalne storitve s področja prava, poslovanja, financ, davkov …
Po predstavitvah smo si ogledali prostore podjetja, napravili skupno fotografijo in se polni vtisov odpravili proti domu

Marjan Ravšelj

Obisk založbe Salve

Založba je pričela delovati marca 1995. Salve je kratica in pomeni Selezijanci, vzgoja in evangelizacija.
Skrbijo predvsem za učinkovito oznanjevanje, so pastoralno usmerjeni (pomoč župnikom, katehetom). Njihove prednosti so nizke cene, pravočasnost in reševanje problemov v zadnjem trenutku, kajti večni problem so kratki roki. Zavedajo se, da je danes na prvem mestu ”biznis” pred etiko, zato je pri njih prisoten manjši zaslužek, ker so se zavestno odločili za etiko in s tem tudi za nižje cene. Pri zaposlovanju jim veliko pomeni počutje v kolektivu, poudarek na skupnem rezultatu in pristnih osebnih odnosih. Pri različnih projektih sodelujejo tudi s Salezijanci iz Irske, Anglije, Nemčije, Belgije in Poljske. Posebne reklame si ne delajo, saj verjamejo, da se dobro ime širi samo. Dejavnosti, ki jih pokrivajo: založba (tudi digitalni tisk – predvsem za manjše količine); trgovina; grafične storitve; avdio – in video storitve; razmnoževanje in dodelava razmnoženega. Nekatere zbirke, ki jih izdajajo: Animator, Avdio izdelki, Družinska zbirka, Katehetska zbirka, Mladinska zbirka, Ob kresu besede, Pedagoške zbirke, Misijonska zbirka, Pričevanja, Zbirka iger …

Urška Dečman

Apollonija

Začetki družinskega podjetja Apollonija segajo v leto 1991. Svojo dejavnost so začeli doma v kletnih prostorih. Podjetje je štelo dva zaposlena. Gospod Javornik, ki je ustanovitelj podjetja in njegova žena sta začela s prodajo medicinskih pripomočkov (merilci tlaka …) po lekarnah, servisiranjem medicinske opreme ter prodajo dezinsektorjev za medicinsko opremo.

Kasneje so se preselili na Zaloško 155, kjer je sedež podjetja še danes. Prodajo so razširili z operacijskimi lučmi, medicinskimi tehtnicami, regetoskopi za opazovanje (RTG) in zaščitnimi pripomočki v medicini.

V prihodnje nameravajo urediti laboratorij za umirjanje medicinskih tehtnic. Danes podjetje šteje štiri zaposlene. Kot so povedali sami, se ne upajo širiti zaradi prevelike ranljivosti in vedno večje konkurence na tržišču. Menim, da si le s tveganjem in drznostjo nabiraš večje izkušnje in lažje dosežeš maksimalen uspeh. Toda kot je omenil g. Javornik, so s svojim ustaljenim ritmom zadovoljni in ne razmišljajo o množičnem prodoru na trg. Zanje so zelo pomembni so odnosi med zaposlenimi, ki so zelo dobri in usklajeni. V podjetju so vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Vedno tudi opremljajo študentske odprave na malarijske območjih v Afriki. V podjetju vlada harmonija in etika ter sožitje med zaposlenimi. Le kdo si ne bi želel delati v taki družbi?

Vanda Štembergar
 

Obisk državnega zbora republike Slovenije

V sklopu obiskov smo si ogledali tudi Državni zbor Republike Slovenije. Največ časa je bilo namenjeno ogledu prostorov in zgodovini poslopja, nekaj besed pa tudi strukturi in funkcionalni ureditvi parlamenta.
O gradnji poslopja, ureditvi prostorov in simboliki smo izvedeli:
1. Trinadstropno poslopje državnega zbora je zasnoval arhitekt Vinko Glanz, zgrajeno pa je bilo leta 1959. Pri gradnji so tako pri zunanjosti kot notranjosti poslopja uporabljali le domači gradbeni material (slovenski marmor, kamen in les).
2. Osrednji prostori so: velika dvorana, kjer zaseda slovenski parlament, notranji balkon, preddverje velike dvorane, kjer se dogajajo sprejemi državnih gostov, ter čitalnica in knjižnica.
3. V veliki dvorani je sto petdeset poslanskih sedežev, postavljenih krožno v obliko amfiteatra z govorniškim pultom v sredini. Nasproti glavnega vhoda v dvorano so sedeži predsedstva, nad tem pa je konstrukcija z marmornato oblogo, na kateri sta grb in zastava Republike Slovenije. Pri koncentrično postavljenih stolih gre za idejo središča in obhoda, s čimer je presežena podolžna zasnova – zasnovan je avditorij, ki ne loči med ‘akterji’ in ‘poslušalci’, med ‘vodjo’ in ‘vodenimi’.
4. Ob koncu leta 2000 je bilo po zasnovi treh arhitektk hkrati z veliko dvorano prenovljeno tudi preddverje. Kljub temu zgornji del vseh štirih sten še vedno krasi freska slikarja Slavka Pengova iz leta 1959, katere prizori slikajo zgodovino Slovencev od naselitve do obdobja po II. svetovni vojni. Sredi preddverja je kipec ‘Ruvajoča se dečka’, delo kiparja Franceta Kralja iz leta 1942. V drugem, zgornjem preddverju, se izmenično razstavlja predmete, ki so jih predsedniki državnega zbora prejeli v dar od tujih državnikov ob njihovem obisku.
5. Na fasadi je glavni poudarek namenjen portalu, ki se vzpenja do polovice prvega nadstropja in počiva na petih pilastrih, ki s svojim zaključkom prevzame funkcijo (zunanjega) balkona. Slikarja Putrih in Kalin sta tu namestila svoje kiparske simbolne kompozicije: kipi ponazarjajo varno pot v prihodnost, srečo, blaginjo in mir, na vrhu pa stojita dva putta (kipa golih otrok) z vencem »slava in čast vsem tistim, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje«.
6. V mali dvorani so nastanjeni državni svetniki, sicer pa se jo uporablja tudi za razne seminarje, konference itd.

Delovanje državnega zbora in državnega sveta:
V državnem zboru je devetdeset poslancev, od tega jih je oseminosemdeset voljenih na parlamentarnih volitvah vsake štiri leta, dva pa sta predstavnika tujih etničnih skupin, madžarske in italijanske. Osnovna oblika dela državnega zbora so seje, ki so lahko redne ali izredne.
Državni svet zaseda enkrat mesečno za sejo državnega zbora – po sprejetju zakona v državnem zboru ima državni svet možnost v osmih dneh vložiti veto, čemur sledi ponovna seja državnega sveta. V državni svet je za pet let delegiranih štirideset svetnikov, pri čemer jih v svetu osemindvajset ni zaposlenih profesionalno. Odbori državnega sveta so snemani ves čas, seje državnega zbora pa še ne.
Poslancem poleg njihove osnovne plače (najmanj približno 1800 €) pripadajo funkcijski dodatki in sicer glede na naloge, ki jih opravljajo v državnem zboru, delovnih telesih in poslanskih skupinah.

Zaposleni:

Poleg devetdesetih poslancev in štiridesetih svetnikov je v podporni službi skupaj z zaposlenimi v restavraciji, s čistilkami, prevajalci, svetovalci in strokovno službo ter ostalimi zaposlenih tristo ljudi.

Zanimivosti:
           pri gradnji svojega parlamenta naj bi se po nas glede koncentrično postavljenih poslanskih stolov zgledovali Škoti;
           ponavadi se končna odločitev državnega zbora ne spremeni glede na veto državnega sveta, letos pa se je tako zgodilo dvakrat;
           glede na pooblastila državnega zbora in vlogo državnega sveta je slovenski parlament enoinpoldomni
           čeprav je vseh poslancev le devetdeset, je vseh poslanskih stolov kar sto petdeset, zaradi česar je dvorana tudi ob prisotnosti vseh poslancev napol prazna.

Ali ste vedeli?
           vsak ponedeljek popoldan so poslanci v svojih pisarnah na razpolago za vprašanja,
           na internetu je objavljeno glasovanje, iz česar je razvidno, kako je v konkretni zadevi posamezni poslanec glasoval;
           ob predložitvi osebnega dokumenta lahko vsakdo v živo spremlja delo parlamenta z notranjega balkona velike dvorane;
           služba z javnostmi vsako drugo soboto v mesecu organizira vodene oglede parlamenta;

Koristno:
           več o slovenskem parlamentu lahko izveste tudi na uradni strani Državnega Zbora Republike Slovenije.

Predstavitev je pustila dober splošni vtis, da gre za demokratično ureditev, za državo, ki visoko ceni kulturo ter sodeluje in je v prijateljskem duhu povezana z mnogimi državami in kulturami po svetu. Morda ne bi bilo odveč, če bi bil na razpolago tudi kakšna zgibanka, ki bi na primer vsebovala tudi shematični prikaz zakonodajnega postopka. Sicer pa je taka predstavitev tudi pri tujcih promocijsko verjetno zelo učinkovita.

Tadeja  Hočevar



Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1