Saj ne vedo, kaj delajo!

V prilogi Ona (24 junij) je v odmevu g Zvoneta Krušiča iz Ljubljane, ki naj bi bilo namenjeno komentarju oddaje Trenja na temo poroke, tudi poroke med istospolnima partnerjema. Vendar se je avtorju, zaradi nastopov dveh predstavnikov Cerkve pismo sprevrglo v en sam napad na krščanstvo. Po avtorjevem prepričanje je katoliška Cerkev najbolj nazadnjaška, dogmatična, licemerna, netolerantna in celo necivilizirana institucija v družbi. Njene vrednote ne gredo vzporedno s temeljnimi vrednotami sodobne družbe, ki se je razvila na vrednotah humanizma, razsvetljenstva in razvoja znanosti. Ravnanje Cerkve naj bi bilo tudi v popolnem nasprotju z njenima deklarativnima vrednotama, kot sta ljubezen in odpuščanje. Zastopnika Cerkve naj bi zagovarjala neznanstveno definicijo družine kot zvezo moškega in ženske (ki imata) rojevata otroke.
Svojega mnenja pisec, zaradi omejenega prostora, seveda ne more argumentirati, moral pa bi ostati v mejah kulturnega dialoga, kamor pa izvajanja g. Krušiča ne moremo prišteti. Vseeno ga prosim, da prebere teh nekaj vrstic.

Cerkev je res konservativna in tega ne taji. Saj ni od včeraj in ne oznanja nekaj, kar si je nekdo izmislil kar tako, mimogrede. Prav tako je tudi dogmatična . Licemerna pa ni. Če ji iz preteklosti očitamo povezavo z oblastjo ji tega greha, še posebno v našem času ne moremo pripisovati. Kogar moti razvpito »bogastvo« Cerkve, ki je veliko manjše, kot bogastvo, ki so si ga v manj kot desetletju prilastili tajkuni, naj upošteva, da Cerkev svoje bogastvo, ki ji je bilo v večini podarjeno, s pridom uporablja za vzdrževanje kulturne dediščine in vzgojo, torej v splošno družbeno korist
Cerkev danes gotovo ni netolerantna. V preteklosti, ko je na svoje poslanstvo gledala v drugačni luči, je včasih nastopala tudi netolerantno. Je namreč tudi človeška ustanova. Svoje stranpoti je vedno obžalovala in se jim odrekla. Posebno po koncilu  (zadnjih 2o let) pa si.vztrajno prizadeva za sodelovanje z modernim svetom. Ta pristop na kratko povzema italijanski filozof Bartolomeo Sorge:«Tudi tisti, ki ne veruje v Jezusa Kristusa, je nosilec pristnih človeških vrednot, ki evangeliju niso tuje, čeprav so se zgodovinsko uveljavile brez Cerkve in včasih proti Cerkvi«.Sem lahko štejemo tudi že omenjena humanizem in razsvetljenstvo.
O neciviliziranosti Cerkve pa naj avtor še enkrat temeljito premisli. Ali je njegovo uničujoči napad nanjo civilizacijsko dejanje? Naj pove en sam primer nastopa predstavnika katoliške Cerkve o ateizmu,, ki bi bil primerljiv z njegovim. Sploh, kdo pa je civiliziral Evropo, če ne krščanstvo. Filozof Bertrand Russel, ki ga ne moremo šteti za kristjana, je trdil, da je bilo prav krščanstvo tisto, ki je po preseljevanju narodov v kratkem času nekaj stoletij civiliziralo barbare in rešilo Evropo.
Posebno krivičen pa je Krušičev očitek Cerkvi, da se ne drži svojih lastnih načel o ljubezni. Vprašam:«Kdo je v Evropi zgradil prve bolnice in zavetišča, in zakaj? Iz netolerantnosti? Najbrž Slovenska Karitas zbere , in to od posameznikov, vernikov, več dobrodelnih sredstev, kot kaka druga dobrodelna organizacija? Poseben primer udejanjene krščanske ljubezni pa je Nobelova nagrajenka mati Terezija ustanoviteljica dobrodelnega reda , ki ima po vsem svetu okrog 400 domov za revne. Pred njeno krščansko ljubeznijo do ubogih se klanja ves svet. Iz laičnega sveta ji lahko postavite nasproti le dr. Alberta Schweitzerja, vendar za njim ni gibanja, ki bi bilo primerljivo z gibanjem dobrote Matere Terezije.
In odpuščanje. Odpuščanje je človeški naravi najmanj »prijazna« vrednota, vendar jo krščanstvo neomajno oznanja. Pokažite mi katero od institucij človeškega rodu, ki bila pri tem bolj učinkovita. Cerkev je veliko svojih nasprotnikov, ali celo sovražnikov sprejela medse. Preganjalca sv. Pavla časti med največjimi svetniki.
Sodobna družba, nastala na vrednotah humanizma, razsvetljenstva in razvoja znanosti, ki jih hvali avtor pisma, je vsestransko in veliko bogastvo ne samo Zahoda, ampak vsega človeštva. Vendar ne smemo pozabiti, da etični del te družbe sloni na vrednotah iz preteklih dob. Na Zahodu, ki je še vedno nosilec globalnega napredka so te vrednote krščanskega izvora, vključujejo pa tudi judovska in antična spoznanja. Iz vseh treh izhajata tudi laično izpeljana humanizem in razsvetljenstvo.
Če zgodovinske etične temelje podremo, se bo družba sesula. Tako usodo so doslej doživeli vsi sistemi, ki so si dovolili ta družbeni eksperiment. Ne samo to.Za seboj so pustili morja prelite krvi .Npr. komunizem.
O poroki kot formalni zvezi med dvema človekoma, ki se mata rada, in v zvezi s tem o istospolnih porokah, ki so povod za prispevek g. Krušiča, menim, da se lahko uveljavijo, vendar kot zasebni dogodki. Je pa pretiravanje, ob tem dvigniti na noge npr. celo Ljubljano. Mislim, da je nasprotovanje enospolnim zvezam prav posledica hrupa, ki spremlja sklepanje takih zvez in ki daleč presega njihovo družbeno pomembnost.
Glede pojma družina pa mislim, da se enospolna zveza ne more imenovati družina. Družina je star »zakovan« civilizacijski pojem in pomeni zvezo med možem in ženo, z namenom rojevanja otrok, in to pove vse. Tega pojma ni mogoče spreminjati kar preko noči. Niti sociologi nimajo te pravice. (cenzurirano)
France Cvelbar, Ljubljana