School21: Raziskava med organizacijami v mladinskem sektorju
Objavljeno: 28. marca 2023

Pri snovanju kakovostnega pouka na prostem, ki bo odgovarjal na izzive 21. stoletja, se lahko marsičesa naučimo tudi od drugih akterjev. Tudi od takšnih, ki ne delujejo neposredno v formalnem šolskem sistemu.
V okviru projekta School21 smo zato raziskali tudi programe neformalnega izobraževanja za mlade. Zanimalo nas je, s kakšnimi pristopi ti programi naslavljajo kompetence 21. stoletja, ki smo jih v okviru projekta predhodno prepoznali kot najpomembnejše.
Izvedli smo 7 polstrukturiranih intervjujev z izkušenejšimi mladinskimi delavci, ki tovrstne programe snujejo. Gre za polje mladinskega dela, ki je v Sloveniji opredeljeno kot »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti« (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju).
Akterje na polju mladinskega dela pa smo za raziskavo izbrali, ker:
- so si med seboj dovolj sorodni, pa vendar pokrivajo raznolika področja (okolje, duševno zdravje, šport, neformalno izobraževanje, zaposlovanje, aktivno državljanstvo …),
- pokrivajo celotno območje Slovenije in različne »profile« mladih (mlade z manj priložnostmi, mlade iz srednjega sloja, manjšine …),
- je mladinski sektor pogosto nosilec inovacij pri delu z mladimi – pogosto se zgodi, da v šolski sistem vnaša nove metode, nove pristope,
- ima mladinski sektor kljub njegovi raznolikosti opredeljene standarde kakovosti, na evropski ravni in na posameznih nacionalnih ravneh in/ali na ravni posamezne organizacije,
- je mladinski sektor zakonsko definiran (s podeljevanjem statusa delovanja v javnem interesu na področju mladine, ki ga podeljuje Urad RS za mladino).
V raziskavi smo ugotovili, da so ključni elementi pri naslavljanju omenjenih kompetenc naslednji:
- dlje časa trajajoče dejavnosti,
- delo v skupinah,
- vključevanje mladih v vse tri faze učnega procesa (načrtovanje, izvedba, vrednotenje),
- kakovostno in podporno mentorstvo,
- sprotno soočanje s konkretnimi izzivi in reševanje le-teh,
- odprtost učnega procesa navzven (do drugih deležnikov) in
- skupen kakovostno preživet čas.
Raziskavo lahko v celoti preberete na tej povezavi.
publikacij
podprite nas 823
naročnikov
všečkov 3040
naročnikov 682
sledilcev