School21: Raziskava med organizacijami v mladinskem sektorju

Objavljeno: 28. marca 2023

Pri snovanju kakovostnega pouka na prostem, ki bo odgovarjal na izzive 21. stoletja, se lahko marsičesa naučimo tudi od drugih akterjev. Tudi od takšnih, ki ne delujejo neposredno v formalnem šolskem sistemu.

V okviru projekta School21 smo zato raziskali tudi programe neformalnega izobraževanja za mlade. Zanimalo nas je, s kakšnimi pristopi ti programi naslavljajo kompetence 21. stoletja, ki smo jih v okviru projekta predhodno prepoznali kot najpomembnejše.

Izvedli smo 7 polstrukturiranih intervjujev z izkušenejšimi mladinskimi delavci, ki tovrstne programe snujejo. Gre za polje mladinskega dela, ki je v Sloveniji opredeljeno kot »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti« (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju).

Akterje na polju mladinskega dela pa smo za raziskavo izbrali, ker:

  • so si med seboj dovolj sorodni, pa vendar pokrivajo raznolika področja (okolje, duševno zdravje, šport, neformalno izobraževanje, zaposlovanje, aktivno državljanstvo …),
  • pokrivajo celotno območje Slovenije in različne »profile« mladih (mlade z manj priložnostmi, mlade iz srednjega sloja, manjšine …),
  • je mladinski sektor pogosto nosilec inovacij pri delu z mladimi – pogosto se zgodi, da v šolski sistem vnaša nove metode, nove pristope,
  • ima mladinski sektor kljub njegovi raznolikosti opredeljene standarde kakovosti, na evropski ravni in na posameznih nacionalnih ravneh in/ali na ravni posamezne organizacije,
  • je mladinski sektor zakonsko definiran (s podeljevanjem statusa delovanja v javnem interesu na področju mladine, ki ga podeljuje Urad RS za mladino).

V raziskavi smo ugotovili, da so ključni elementi pri naslavljanju omenjenih kompetenc naslednji:

  • dlje časa trajajoče dejavnosti,
  • delo v skupinah,
  • vključevanje mladih v vse tri faze učnega procesa (načrtovanje, izvedba, vrednotenje),
  • kakovostno in podporno mentorstvo,
  • sprotno soočanje s konkretnimi izzivi in reševanje le-teh,
  • odprtost učnega procesa navzven (do drugih deležnikov) in
  • skupen kakovostno preživet čas.

Raziskavo lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Tags:


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1