Socialni teden v Parizu 2010

Objavljeno: 6. decembra 2010

pariz

parizV Parizu je od 26. do 28. novembra 2010 potekal že 85. socialni teden z naslovom “Migrantje in gradnja naše skupne prihodnosti.” Francoskega tedna se je tudi letos udeležila Slovenska delegacija 9 udeležencev. Svoje vtise je Marko petrovič strnil in jih podelil z nami.

 

V hladnem, zimskem Parizu so nas toplo sprejele prijazne francoske družine, ki so za nas skrbele skoraj kot za lastne otroke in nam nudile gostolubje v času našega bivanja v Franciji.
Prvi dan »socialnega tedna« so nas nagovorili migranti, ki so se znašli v Franciji. Hvaležni Haitijec, študentka iz komorskih otokov, Kitajka, ki je govorila povsem nerazumljivo francoščino… Najbolj zanimiva sta bila gotovo Arabca, ki sta se oba imenovala Hamid. Eden je prišel v Francijo, da bi dobil umetno nogo in je potem postal prvak v teku za invalide. Kljub temu še dolgo ni dobil papirje in s tem dovoljenje, da ostane v Franciji in tekmuje zanjo. Drugi Hamid pa je odraščal na jugo-vzhodu Francije in spoznaval kako je v Franciji z arabskim imenom nemogoče ustvariti kariero. Šele ko je šel na Švedsko je »postal« Francoz in seveda šarmanten in galanten in vse kar si tujci mislijo o Francozih. Isto je bilo v Angliji kjer sedaj v znani londonski poslovni četrti »City« vodi uspešno podjetje.
Popoldne smo uživali izvrsten nastop energične muslimanke (z lepimi svetlimi lasi in bluzo z vzorcem leopardove kože), antropologinje Dounie Bouzar, ki nam je na srce polagala, da če mislimo, da so vsi muslimani ekstremisti potem najbolj koristimo prav ekstremistom. Meni da mora Islamska miselnost še doživeti svojo modernizacijo tako kot sta jo krščanska in židovska.  Po njenem ni Koran nič bolj nasilen kot pa Sveto pismo…
Drugi dan je najbolj izstopal filozof bolgarskega rodu – Cvetan Todorov – ki že od leta 1963 biva v Franciji. Zanimiv je bil njegov citat južnoafriškega anglikanskega škofa Desmonda Tutuja, ki je rekel, da pri njih v Afriki ne more veljati Descartesova filozofija: »Mislim, torej sem«. Pri njih bi bolj veljalo: »Ti obstajaš, torej sem«. Se pravi, življenje osmisli dialog z sočlovekom.
Zvečer smo imeli priložnost malo raziskovati že božično okrašeni center Pariza.
Zadnji dan pa so nam govorci predvsem pustili v mislih idejo, da so današnje migracije in posebej migranti, ki trkajo na vrata evropskih držav predvsem priložnost za našo šepajočo demografijo. V resnici bi morali biti veseli, da prihajajo k nam ljudje, ki lahko pomladijo in poživijo naše starajoče se prebivalstvo.

 

Marko Petrovič


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1