Objavljeno: 1. aprila 2015

Spletno nasilje v šolah

Na Socialni akademiji bo v letih 2015 in 2016 potekal mednarodni projekt Joining Forces To Combat Cyber Bullying in Schools.

V okviru projekta bomo usposobili trenerje, ki bodo v šolskih okoljih po načelih mediacije in pristopa brez obtoževanja (No Blame Approach) pristopali k izzivom spletnega nasilja.

Oglejte si video o pojavu spletnega nasilja.

Poleg sodelovanja z bodočimi trenerji in pilotnimi šolami bomo v okviru projekta vzpostavljali mediacijske klube ter mentorirali učence in dijake pri pozitivni uporabi medijev, kritičnem razmišljanju in medijski pismenosti.

Projekt je z vidika poslanstva Socialne akademije zelo pomemben, saj prav v primanjkljaju dialoga in skupnega odločanja v Sloveniji vidimo eno glavnih zavor za napredek družbe.

Kaj je vrstniška mediacija?

Koncept vrstniške mediacije je postal priljubljen v zadnjih letih. Učencem – vrstnikom – je zaupana naloga, da podpirajo svoje sošolce in mlajše učence pri konstruktivnem reševanju konfliktov.

Mediacijski proces sestavlja pet stopenj. Vrstniški mediatorji se bodo naučili vodenja mediacije in podpiranja drugih učencev pri iskanju rešitev. To vključuje trening tehnik, npr. tehnika zastavljanja koristnih vprašanj ali tehnika povratne informacije, a tudi razpravo o tem, katere socialne veščine pomagajo pri usposabljanju sprejemljivega in zanesljivega mediatorja.

Sodelujočim učenkam in učencem bo trening osebno koristil, obenem pa bodo lahko svojim vrstnicam in vrstnikom nudili pomoč v stresnih situacijah. Šolska mediacija je lahko uspešna le, če šolska skupnost, učitelji, izobraževalci, šolska uprava, učenci in starši podpirajo to idejo.

Sodelujoče učiteljice in učitelji bodo sodelovali pri vzpostavitvi vrstniškega mediacijskega programa v svojih šolah in se bodo redno srečevali v mediacijskem klubu. Prezapletene ali prezahtevne konflikte pa je ptrebno prepustiti odraslim.

Kaj je pristop brez obtožbe (No Blame Approach)?

Koncept pristopa brez obtožbe (No Blame Approach) temelji na ideji, da v primeru mobinga kazen zelo verjetno poslabša situacijo za žrtev. Namesto tega je potrebno prekiniti krog mobinga s spremembno skupinske dinamike. Mobing namreč pogosto lahko deluje le s tiho ali odkrito podporo sošolcev in opazovalcev.

Po opredelitvi problema ter po pogovoru z žrtvijo in ko ji ponudi svojo pomoč, učitelj oz. učiteljica vpraša žrtev, komu v svojem razredu zaupa. Nato so ti in drugi učenci povabljeni na srečanje, na katerem učitelj oz. učiteljica izrazi svojo globoko skrb in učence sooči z bolečo situacijo žrtve. Učitelj ali učiteljica prosi učence, da pomagajo spremeniti dinamiko in prevetrijo možne ideje, kako podpreti prizadete učence. S tem, ko učence izrecno prosimo za podporo in jih vključimo v proces spremembe, poudarimo in razvijamo njihove pozitivne značajske lastnosti.

Sestava skupine je odločilnega pomena: vključuje opazovalce, a tudi socialno sprejete učence, kot so predsedniki oz. predstavniki razredov, učence, ki jih imenovala žrtev in storilca ali storilce. Stališče učitelja oz. učiteljice je jasno: »Vem, kaj se dogaja, in nočem, da se to nadaljuje. Zaščitil-/a bom žrtev.« Po dveh tednih se skupina ponovno sestane in poroča učitelju ali učiteljici. Če je potrebno, skupina obravnava dodatne ideje za podporo žrtvi, a večinoma je mobing na tej točki že prenehal.

S podporo opazovalcev in odprtim soočenjem ter z možnostjo za prekinitev negativnih dejanj brez nadaljnjih posledic je storilec visoko motiviran, da preneha s svojim neprimernim vedenjem.

Po raziskavi, ki je bila izvedena v Nemčiji leta 2008, je mobing prenehal v skoraj 80 odstotkih prijavljenih primerov po uporabi pristopa brez obtožbe.

Tags: , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1