Družbena odgovornost

Objavljeno: 26. avgusta 2007

Image

Socialna akademija usposablja za družbeno odgovornost .

SSKJ odgovornost definira kot »dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo«, kot » lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti«, kot »nalogo ali obveznost«, kot »odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje« ali kot »lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost«.

Po tej definiciji družbeno odgovorna oseba

  • izpolnjuje svoje dolžnosti do družbe,
  • se do družbenega dogajanja in udejstvovanja v njem čuti »obvezanega«,
  • ima do družbe vzpostavljen odnos,
  • zna svoja ravnanja utemeljevati,
  • se zaveda posledic svojih dejanj za družbo, kot tudi posledic dejanj soljudi in
  • poseduje potrebna znanja in veščine, da lahko deluje na ta način.  

Pojem družbene odgovornosti vključuje stalen, pa vendar dinamičen odnos med osebnimi potrebami, interesi, vrednotami, prepričanji, odnosi in obnašanji vsakega posameznika in skupnostmi , v katerih posameznik (so)deluje oz. družbo.

Image

Družbena odgovornost je odnos med posameznikom in družbo.

 

Družbeni vidik: 4 dimenzije državljanstva 

V odnosu med posameznikom in družbo lahko razlikujemo štiri dimenzije, ki sovpadajo s štirimi podsistemi, prepoznavnimi v družbi: politična oz. javna dimenzija, socialna dimenzija, kulturna dimenzija in ekonomska dimenzija. Te štiri dimenzije so nujne za obstoj vsake družbe.

Image

Štiri dimenzije državljanstva

Politična dimenzija

Politična dimenzija državljanstva se nanaša na pravice in odgovornosti napram političnemu sistemu.

Socialna dimenzija

Da lahko zaživi socialna dimenzija državljanstva, potrebujemo nekaj lojalnosti in solidarnosti. Ključne so socialne veščine in poznavanje socialnih odnosov v družbi.

Kulturna dimenzija

Kulturna dimenzija državljanstva se nanaša na zavest o skupni kulturni dediščini. Razvijamo jo lahko skozi poznavanje kulturne dediščine in zgodovine ter razvijanjem osnovnih sposobnosti (jezikovnih, kulturnih, bralnih in pisalnih, …)  

Ekonomska dimenzija

Ekonomska dimenzija državljanstva se nanaša na odnose na trgu dela in potrošnje. Vključuje pravico do dela in minimalnih pogojev za življenje. Ključno vlogo igra trening ekonomskih veščin (povezanih s pridobivanjem dela in ostalimi ekonomskimi dejavnostmi).

 

Osebni vidik: občutek pripadnosti

 

Drugi možni pristop k družbeni odgovornosti je pogled nanj kot na občutek pripadnosti. Prav identiteta posameznika je tisto, kar dela vsakega drugačnega. Identiteto oblikuje več različnih pripadnosti različnim skupinam.

Pripadamo lahko hkrati skupini Štajercev, skupini tistih, ki živijo v Ljubljani, skupini poročenih moških, študentov kemije, skupini mladinskih voditeljev in tako dalje. Za pripadnost nekaterim smo se najbrž sami odločili, na pripadnost v drugih pa nismo imeli vpliva.

Več občutkov pripadnosti ko prepoznamo v sebi, bolj se zavedamo kompleksnosti naše identitete. Hkrati nas vsak občutek pripadnosti odpre k novi skupini ljudi. Več ko se občutkov pripadnosti zavedamo, bolj smo sposobni vzpostavljati odnose z drugimi ljudmi. Z drugimi besedami: identiteta nas razlikuje od drugih, vendar nas hkrati tudi odpira k drugim posameznikom, skupinam in človeštvu. To pa se zgodi le, če je ne zreduciramo zgolj na občutke pripadnosti.

Image

Pripadnost različnim skupinam

Proces razvoja družbene odgovornosti tako vključuje premik od egocentrizma k osredotočenosti na svet. Tak proces pa ni vedno enostaven in včasih povzroča strah pred izgubo identitete. Vendar proces osredotočanja na svet ne povzroča izgube pripadnosti, vezanih na ožje skupine. Te pripadnosti ne izginejo. Le vključijo se v kompleksnejši miselni sistem ter postanejo še bolj konstruktivne.

Image

Širjenje kroga družbene odgovornosti

Občutki pripadnosti posameznika nimajo vse enake pomembnosti. Nekatere se nam zdijo pomembnejše kot druge. Versko pripadnost lahko na primer uvrščamo višje kot pripadnost razredni skupnosti v šoli.

Vrstni red pomembnosti pripadnosti se nepredstano spreminja. Pojavljajo se vedno nove pripadnosti. Vendar novonastala pripadnost ne prekine prej obstoječih, čeprav so si včasih med seboj v nasprotju.

Vsaka pripadnost prinaša tudi etično odgovornost delovati ne le v dobro sebe ampak tudi v dobro celotne skupnosti. Te odgovornosti se je potrebno učiti. Vendar se svetovnega državljanstva ni mogoče naučiti kar naenkrat. Učiti se ga je potrebno postopoma, s spodbujanjem pripadnosti vedno večjim skupinam ljudi.

Študij Socialne akademije spodbuja tako družbeni kot tudi individualni vidik družbene odgovornosti.

Preko svojega programa usposablja slušatelje na vseh štirih dimenzijah državljanstva:

  • politični (npr. sklop politična filozofija),
  • socialni (npr. sklopa ekonomija in etika ter pravo in pravni red),
  • kulturni (npr. sklopa zgodovina in Slovenija v EU in svetu) ter
  • ekonomski (npr. sklop ekonomija in etika).

Hkrati pa se pri udeleženceh krepi tudi občutek pripadnosti, kar se udejanja preko:

  • razprav o družbenih temah,
  • neformalnih stikih z različnimi družbenimi osebnostmi,
  • spodbujanjem afektivnega znanja udeležencev preko pričevanj na ekskurzijah,
  • aktivni udeležbi v študiju in dialogu s predavatelji ter
  • neformalnimi odnosi v skupini udeležencev.

/po: M. Cepin: Priročnik za menedžerje v mladinskih organizacijah, Ljubljana, 2005/

 


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1