Usposabljanje mladih za dialog, odpuščanje in spravo

Objavljeno: 20. januarja 2016

Ob nedavnem referendumu se je skozi govorico raznih akterjev znova pokazalo, kako so aktualne družbeno-politične delitve v Sloveniji povezane z nepredelanimi travmami in ranami iz druge svetovne vojne in po njej, ki se nezavedno prenašajo iz roda v rod. Zato nameravamo letošnje leto na Socialni akademiji v okviru našega programa SOS – Spomin. Opomin. Sprava. intenzivno posvetiti temi dialoga in odpuščanja med mladimi v povezavi s spravnim procesom.

S skupino mladih raziskovalcev nameravamo empirično raziskati odnos današnje mladine do naših preteklih kolektivnih travm, kako oni to zaznavajo v aktualnem družbeno-političnem dogajanju, npr. ob nedavnem referendumu, ter kakšen je njihov vrednostno-etični sistem v povezavi z odprtostjo za dialog z drugače mislečimi, za odpuščanje in spravo. Na podlagi te raziskave pa želimo s skupino mladih trenerjev oblikovati in izvajati delavnice na to temo med mladimi po Sloveniji.

V zadnjih dveh tednih sta se že nekajkrat sestali obe skupini, ki sta odprti za nove mlade člane in članice. Včeraj smo si na srečanju raziskovalne skupine skupaj ogledali kratek dokumentarni film Duh vojne, ki so ga ustvarili Črt Potočnik, Dan Juvan in Špela Lavrič ter je nastal v okviru našega lanskega mladinskega projekta SOS – spominjamo, opominjamo, spreminjamo. Po filmu pa smo imeli skoraj dvourno razpravo, v kateri so mladi udeleženci najprej drug z drugim delili svoje vtise o filmu, nato pa so odmevali še drug na drugega s svojimi mnenji in stališči.

Nekaj utrinkov iz razprave:

Dialog med mladimi

  • Začetek konfliktov je v medsebojnem obsojanju, ki sproži spiralo nasilja.
  • Ljudje v Sloveniji mislijo, da je delitev na levo in desno nekaj slabega. To je v demokracijah nekaj normalnega.
  • Predpogoj za dialog je obojestranska iskrenost, kar je problem v Sloveniji, saj vsaj nekateri v ta dialog ne vstopajo iskreno.
  • Predpogoj za dialog je tudi to, da odkrijemo resnico in da le-ta pride v javno kolektivno zavest (medije, šolstvo idr.), potem pa je treba obsoditi vse zločine na katerikoli strani.
  • Za aktualne družbeno-politične konflikte je v glavnem kriv šolski sistem.
  • Ne učimo se spoštovati različnosti, kar je razlog za številne konflikte in vojne.
  • Podzavestno imamo vsi nek odnos do preteklih travm. Opazujmo svoje reakcije na prvo žogo, ki jih npr. sproži ta film.
  • Ne moremo soditi takratne situacije ter takratnih ljudi in njihovih odločitev iz današnjega vidika.
  • Obe strani se nočeta srečati, ker imata vsaka svoje bolečine. Če se že srečajo, se začnejo drug drugega obsojati.
  • Delitve in prepir služijo politiki in nam preprečujejo, da bi napredovali.
  • Razumevanje trpljenja: to je vstopna točka za dialog.
  • Ali znamo videti sočloveka in kako smo dojemljivi za bolečino sočloveka? Naučiti se bomo morali jokati, kot je rekel papež Frančišek ob obisku na vojaškem pokopališču Sredipolja, da ne bi zanemarili sočloveka – potrebno je sočutje, usmiljenje, ponižnost, spoštovanje sočloveka.
  • Kaj je resnica? Kaj je objektivna zgodovina? Začetek je v tem, da nevsiljivo vstopamo v pogovor z drugim. V celotno zgodbo sodi vsaka zgodba.
  • Manjka nam komunikacije, ki ni črno-bela. Svet in življenje sta večdimenzionalna, večbarvna.
  • Človek ni osamljen otok – dogodki in skupnost imajo vpliv na vsakega posameznika. Kako delati s skupnostmi, kako jih pripraviti do dialoga?
  • Kakšna je vloga medijev? Mediji živijo od branosti oz. gledanosti. Ker ljudje raje od strokovnih in umirjenih razprav spremljajo razprtije, mediji temu posvečajo več pozornosti kot strokovni in umirjeni obravnavi raznih vprašanj.
  • Nima smisla obsojati enega ali drugega, gojiti je treba sočutje do ljudi, obsoditi pa zločine, kajti skupnost, ki ne obsodi zločinov, daje podlago za nove zločine.
  • Politiki izkoriščajo čustveno nabite teme za politično mobilizacijo.
  • Kako dolgo rabimo za predelavo travm? Treba je gledati v svetovni perspektivi in v primerjavi z drugimi podobnimi konflikti in travmami po svetu.
  • Pomemben je kolektivni spomin in da se mlade generacije izobražujejo o preteklih konfliktih in zločinih, kot se npr. mladi v Nemčiji izobražujejo o holokavstu.
  • Pri Slovencih je pogosto prisotna ideja hlapčevstva, ki deluje kot cokla pri lastnem soočanju s preteklostjo.
  • Umetnost je razumeti in sprejemati vsakega posameznika.
  • Po odpuščanju krivda ne obstaja več.
  • Vsake stvari ne moreš kar tako odpustiti. Vsaka prisila je slaba. Za odpuščanje je potreben čas.
  • Kako naj se mladi vedemo v zvezi s preteklimi travmami? Naša odnos je podoben kot glede današnjih ekoloških problemov. Mladi nismo krivi za slabe odločitve preteklih generacij, smo pa odgovorni in svobodni za ustvarjalno spreminjanje sedanjosti in prihodnosti.
  • Potrebna je potrpežljivost.

DSCN6837_cb

V naslednjih tednih in mesecih se bomo redno srečevali drug z drugim, z različnimi gosti, razpravljali, si šli pogledat kako razstavo in film. Naslednji teden sta že na sporedu ogled razstave o slovenskem plebiscitu v državnem zboru in ogled filma Savlov sin.

Naš cilj je izvesti kakovostno raziskavo med mladimi o njihovem odnosu do teh vprašanj in jo okoli dneva državnosti predstaviti širši javnosti. Hkrati bomo razvijali tudi delavnice za mlade, s katerimi bomo krepili njihove sposobnosti in kompetence za dialog in odpuščanje. Na ta način želimo prispevati k napredku spravnega procesa v Sloveniji.

Vabljeni, da se nam pridružite bodisi kot člani raziskovalne ali trenerske skupine bodisi kot partnerji pri izvedbi raziskave in delavnic. Predloge, mnenja in vprašanja pošljite Mariu Plešeju na mario(na)socialna-akademija.si ali ga pokličite na 051 893 060.

Tags: , , , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1