Varnosti je več vrst

Objavljeno: 28. februarja 2011

Socialna akademija je skupaj z Združenjem delavcev NSi in Inštitutom dr. Janezom Evangelistom Krekom s podporo EZA in Evropsko komisijo pripravila seminar z naslovom: Socialna varnost kot motivator na delovnem mestu. Dvodnevnega seminarja se je udeležilo čez trideset udeležencev, ki so skupaj s priznanimi predavatelji razpravljali in razmišljali o stanju v katerem se je znašla današnja družba.

Navskrižje interesov mladi – stari realno ali navidezno

V času, ko slovenska javnost čaka na odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o pokojninski reformi, se razprava na to temo nadaljuje. Malce pozno, bi lahko rekli, kajti glavni očitek leti prav na vlado, ker v procesu priprave ni iskala čim širšega soglasja zainteresirane javnosti.

V razpravo se je vključilo tudi Združenje delavcev pri Novi Sloveniji in Socialna akademija, ki sta zadnji vikend v februarju v Celju pri sv. Jožefu organizirala seminar z naslovom »Socialna varnost kot motivator na delovnem mestu«. V petek smo slušatelji prisluhnili predavanju go. Regine Matthijsen iz Nizozemske, ki nam je predstavila švedski in nizozemski pokojninski model. Gospa, ki se s to problematiko ukvarja v okviru Evropske unije, je poudarila, da se je celotna zahodna Evropa znašla v težavah zlasti zaradi negativnih demografskih trendov. Na Nizozemskem že danes zaposleni odhajajo v pokoj pri 65 letih (Švedska 67 let), v kratkem pa bodo upokojitveno starost še dvignili. V obeh državah je pokojninska blagajna stabilna in pregledna. Švedi na primer vsako leto dobijo poročilo o stanju na t.i. navideznem računu posameznega zavezanca.

Zelo zanimivo je bilo predavanje odvetnika Ivana Kukarja, ki je opozoril, da se bo v Sloveniji pred pokojninskim, zlomil sistem zdravstvenega zavarovanja. Po njegovi oceni je slovenska realnost, da bi moral upokojenec za enako pokojnino delati tri leta dlje kot sedaj. Trenutno pride na 1 upokojenca 1,67 zaposlenega, čez dobrih 10 let se bo razmerje poslabšalo na 1 upokojenca na 1 zaposlenega. Slovenija si enostavno ne more privoščiti takega razkošja, da na primer na 5 učencev pride 1 zaposleni v šolstvu ali da nas na upravnih enotah vedno čakajo odprta vrata. Rez bi bilo potrebno narediti tudi pri izjemnih pokojninah, kjer na primer pripadniki bivše JLA prejemajo ca 1300 € pokojnine, umetniška, novinarska ali športna elita pa je neobdavčena do višine 35.000 € letno.

Predstavnica MSS-a (Mladinski svet Slovenije) je opozorila zlasti na nezaposljivost mladih ljudi in v zvezi s tem na bojazen mladih, da bo višanje upokojitvene starosti stanje še poslabšalo. Na okrogli mizi, ki so se je udeležili še predstavnica hrvaških sindikatov, vodja gospodarskega kluba pri N.Si Milan Matos in psiholog Heliodor Cvetko je bilo ugotovljeno, da bi bilo pred pokojninsko reformo treba izvesti najprej reformo trga dela, mlade pa vzgojiti v odrasle osebe, ki so pripravljene sprejeti odgovornost za svoje življenje.  Predlagani pokojninski reformi nasprotuje preveliko število državljanov, zato je bolje, da referendumu pade in se pripravi nova zakonodaja ob hkratnem iskanju čim širšega družbenega konsenza.

Marjan Bajt

{gallery}galerije/11/pokojnina{/gallery}