Za voditelje: Ali od tistih, ki jih vodiš, dobiš pravo povratno informacijo?

Objavljeno: 16. januarja 2024

V tokratnem voditeljskem »orodju meseca« se sprašujemo, česa nam tisti, ki jih vodimo, ne povedo, in zakaj.

S komunikacijo so že sicer pogosto težave. Ko v odnose dodamo hierarhijo, pa se stvari še dodatno zakomplicirajo.

Za orodje meseca smo tokrat prosili dr. Janeza Stareta, ki je med drugimi vlogami tudi profesor s področja organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

Predlagal je t. i. model vzajemnega razumevanja.

O modelu

Model vzajemnega razumevanja obravnava vsakodnevne odnose, ki jih razvijamo doma, med prijatelji, znanci, v službi, … Odnosi se razlikujejo glede na okoliščine, poznavanje, razumevanje in zaupanje, v poslovnem svetu pa tudi glede na hierarhični odnos. V svojem bistvu temeljijo na posameznikovem zavedanju sebe in drugih.

Zavedanje sebe je pogosto povezano s premislekom o tem, kako bi lahko najbolje izkoristil svoje talente in potenciale. Gre za vprašanje, kako naj postanem najboljša verzija samega sebe. Morda se mi celo dozdeva, katere so moje šibkosti, a nisem prepričan.

Kdo mi bo to povedal, ne da bi me prizadel?

Sem sploh pripravljen sprejeti povratne informacije o svojem delovanju, morda celo kritiko ali je dovolj, če mislim, da sam sebe poznam?

Samo z lastnim zaznavanjem posameznik težko napreduje. Lažje je, ko mu drugi pri tem pomagajo. Govorimo o »socialnem učenju«, o tem, da posameznik lažje napreduje s pomočjo povratne informacije drugih. A da bi bili drugi pripravljeni spregovorili o svojih vtisih, mora obstajati ustrezno zaupanje oziroma vzdušje brez strahu. To je pogosto težko vzpostaviti, še posebej, če gre za hierarhičen odnos. Saj veste, šefa ni dobro »kritizirati«.

Ljudje v splošnem neradi odkrito povemo drugemu, kaj dela narobe. Rajši se na njegov račun (oni pa na našega) na skrivaj pošalimo. Najpogostejši razlogi za to so slabi odnosi, močna hierarhija in še posebej strah, da bo kritiki sledila kazen. Zaradi teh razlogov je težko pridobiti iskreno povratno informacijo, ki bi nam lahko pomagala izvedeti »resnico« o naših dejanjih ali vedenju.

Johari okno

Z omenjenimi vprašanji sta se ukvarjala Joseph Luft in Hary Ingham. Razvila sta komunikacijski model, ki temelji na socialnem učenju in komunikaciji. Model se imenuje po začetnicah njunih imen (Jo-Hari) in je sestavljen iz okna s štirimi polji. Vsako polje opisuje osebnost posameznika v kontekstu odnosov z drugimi ljudmi v organizaciji.

Prvo polje: polje odprtih odnosov

Prvo polje označuje svobodne odnose in odprtost. Nanaša se na lastnosti posameznika, ki jih pozna tako on sam kot drugi. To je polje neobremenjene, odprte in za posameznika neškodljive komunikacije. O vsebinah, ki sodijo v to polje, lahko posameznik vedno neobremenjeno komunicira z drugimi, saj jih dobro pozna, pa tudi drugi jih poznajo.

Drugo polje: polje skritega, zasebnega

Drugo polje označuje polje zasebnosti. V njem so vsebine, ki jih posameznik skriva pred drugimi. Sem spadajo posameznikova pričakovanja, doživetja, življenjske zgodbe, slabosti, ki jih želi prekriti, pa tudi odnos do treh vsebin, treh najglobljih čustev, ki jih goji v povezavi z njimi: odnos do vere, politike in intimne ljubezni. Vsak človek ima in potrebuje to področje.

Tretje polje: polje sive pege

Tretje polje je polje, imenovano siva pega. Nanaša se na lastnosti, ki jih posameznik o sebi ne pozna, drugi pa jih poznajo. Tak primer je npr. vtis, ki ga posameznik naredi na druge. Kakšen je v resnici, je posamezniku poznano le takrat, kadar mu drugi to povedo. Posameznik nima uvida v sebe in svojo komunikacijo, drugi pa zlahka prepoznavajo ravno tisto, česar ta posameznik ne zaznava. Zato je to polje z vidika socialnega učenja najpomembnejše, njegovo razumevanje pa ključno za rast posameznika in graditev vzajemnega razumevanja.

Četrto polje: polje neznanega

Četrto polje, polje neznanega, podzavestnega, vsebuje vsebine, ki so posamezniku in tudi drugim neznane. To polje je v splošnem, pa tudi v organizacijah, zelo redko predmet proučevanja. V četrto polje sodijo tudi drže ali reakcije v novih situacijah, ki so za posameznika in druge povsem nepričakovane.

Spreminjanje polj znotraj Johari okna

Pregrade med posameznimi polji Johari okna se lahko spreminjajo, sprememba enega polja vodi k spremembi ostalih treh. Do tega lahko pride spontano ali pa z zavedanjem (socialnim učenjem).

Morda boste želeli nekomu povedati nekaj iz svojega življenja, kar ste prej skrivali. To bi povečalo prvo polje (polje odprtega) in zmanjšalo vaše skrito območje (polje zasebnega). Morda sprejmete povratno informacijo o neprimerni telesni drži pri podajanju sporočil in se na tak način preko socialnega učenja izboljšate (zmanjšate tretje polje in povečate prvo).

Velikost polj Johari okna je različna, odvisna tudi od tega, kaj posamezna situacija pomeni za posameznika. Ko posameznik vstopa v nov odnos npr. kot vodja, bo veliko več vsebine v polju zasebnega in polju slepe pege. Ko bo nekaj časa deloval v tej novi vlogi, bi se moralo več vsebin premakniti v polje odprtih odnosov.

Uporabnost

Spoznanja, ki so oblikovana na temelju Johari okna, se vsakodnevno dokazujejo v naših odnosih in delovni praksi. Uporabna so za osebni in strokovni razvoj, pa tudi za duhovno rast posameznika.

Zdaj, ko razumete Johari okno, sledi naslednje vprašanje: kaj boste storili v zvezi s tem?

Te zanima več?

Naroči se na novice za voditelje preko e-pošte in vsak mesec se bodo v tvojem nabiralniku znašle spodbude za tvojo voditeljsko rast!

Viri in literatura

ABE: The Association of Business Executives (2008). Diploma in Business Administration, Study Manual BUSINESS COMMUNICATION, The Association of Business Executives, London.
Allabauer, H., Domayer, E., & Oswald, M. (1996): Fuhrungskraftlehrgang 1996, Teil I, April 1996, Wien.
Luft, J. and Ingham, H. (1955) The Johari Window: A Graphic Model for Interpersonal Relations, University of California, Western Training Lab.
Luft, J. (1969). Of human interaction. Palo Alto, Calif., National Press Books. Chicago

Tags: janez stare, johari okno, komunikacija, vodenje