Kaj se lahko o državljanski vzgoji naučimo od Nemčije?
Objavljeno: 27. maja 2026
Na enem od srečanj študijskega krožka SAD – skupaj za aktivno državljanstvo smo preko spleta gostili Katrin Kuhla, strokovnjakinjo za državljansko izobraževanje, demokratično kulturo in delo z ljudmi z izkušnjo travme.
Študijski krožek SAD – skupaj za aktivno državljanstvo je nastal iz preprostega opažanja: veliko govorimo o pomanjkanju družbene odgovornosti pri ljudeh, redkeje pa se vprašamo, kaj lahko za njeno krepitev naredimo sami. Zato se v krožku srečujemo učitelji, mladinski delavci, starši, medijski ustvarjalci in drugi, ki nas zanima državljanska vzgoja v Sloveniji in širše.
Na četrtem srečanju smo pogled usmerili v Nemčijo. Z nami je bila Katrin Kuhla, trenerka in dolgoletna izobraževalka na področju državljanskega izobraževanja. Med drugim je sodelovala z organizacijo Via Bayern in pri nemškem zveznem programu Demokratie Leben. Njeno delo povezuje demokratično kulturo, participacijo, travmapedagoške pristope in vprašanje, kako ljudi opolnomočiti za dejavno sodelovanje v družbi.
Nemška izkušnja: kako vzgajati za demokracijo brez indoktrinacije
Katrin nam je predstavila, da ima državljansko izobraževanje v Nemčiji močno zgodovinsko ozadje. Po drugi svetovni vojni in izkušnji nacizma se je razvijalo tudi kot odgovor na vprašanje, kako vzgajati ljudi za demokracijo, ne da bi jih pri tem indoktrinirali ali preplavili. Pri tem ima pomembno mesto t. i. Beutelsbacher Konsens, ki poudarja, da državljanska vzgoja ne sme biti manipulativna ali preobremenjujoča, ampak mora spodbujati samostojno presojo, razpravo in sposobnost oblikovanja lastnega stališča.
Posebej zanimiv je bil pregled nemškega sistema podpore. Katrin je predstavila več državnih programov in ustanov, med njimi Demokratie Leben, veliko zvezno shemo financiranja projektov, Vielfalt Mediathek, kjer so zbrana gradiva iz teh programov, ter Bundeszentrale für politische Bildung, eno ključnih nemških institucij za politično oziroma državljansko izobraževanje. Omenila je tudi program Zusammenhalt durch Teilhabe, ki državljansko vzgojo širi prek velikih organizacij, kot so gasilci, policija in druge skupnosti.
V Nemčiji imajo pomembno vlogo tudi velike zasebne fundacije, na primer Bertelsmann Stiftung, Robert Bosch Stiftung in Stiftung Mercator. Te ne financirajo le projektov, ampak tudi spremljajo stanje demokracije, pripravljajo analize, publikacije in konference.
Med primeri zanimivih nevladnih organizacij je Katrin izpostavila Kreuzberger Initiative gegen Antisemitismus, ki povezuje boj proti antisemitizmu, islamofobiji in rasizmu v migracijski družbi, Archiv der Jugendkulturen, ki državljansko vzgojo približuje mladim prek njihovih kultur, ter pobudo Love Storm, ki razvija orodja za odzivanje na sovraštvo na spletu.
Lekcija za Slovenijo
Srečanje je odprlo tudi vprašanje, kaj bi iz nemške izkušnje lahko prenesli v Slovenijo. Ne nujno posameznega modela, temveč predvsem zavest, da demokracija potrebuje stalno, premišljeno in dobro podprto učenje. Državljanska vzgoja ni le šolski predmet, ampak kultura sodelovanja, razprave, odgovornosti in poguma, da kot državljani soustvarjamo skupno dobro.
Študijski krožek SAD se nadaljuje z iskanjem konkretnih idej, metod in vsebin, ki bi lahko prispevale k razvoju državljanske vzgoje pri nas.
Več o krožku najdete tukaj: Študijski krožek SAD – skupaj za aktivno državljanstvo.
