Družbeni nauk Cerkve: najboljši izvozni artikel RKC?

Objavljeno: 2. februarja 2015

Osrednje vrednote Socialne akademije: človekovo dostojanstvo, solidarnost, subsidiarnost, skupno dobro in družbena pravičnost, se navdihujejo po družbenem nauku Cerkve.

Izraz družbeni nauk Cerkve, pogosto imenovan tudi krščanski družbeni nauk ali katoliški socialni nauk, angleško: Social Teaching of the Church ali Catholic Social Teaching, v šali velja za eno najbolj varovanih skrivnosti Cerkve, pa čeprav so vsi dokumenti o njem javno dostopni. Jedro šale se najbrž skriva v dejstvu, da ga večina katoličanov ne pozna, celo večina duhovnikov ne.

Najboljši izvozni artikel?

Pojmi kot so socialna država, socialno tržno gospodarstvo, družbena pravičnost, subsidiarnost in sorodni, so se v zadnjih nekaj več kot 100 letih bistveno navdihovali prav po družbenem nauku Cerkve.

Nekateri zato trdijo, da je bilo v Cerkvi z uvajanjem teh konceptov v politiko narejenega več za evangelizacijo kot v marsikaterem drugem prizadevanju. Papež sv. Janez Pavel II. celo trdi, da je ukvarjanje z družbenim naukom Cerkve ena od bistvenih sestavin nove evangelizacije.

Za kaj sploh gre?

Gre za konceptualne premisleke, ki so jih skozi različne okrožnice od leta 1891, ko je s tem začel papež Leon XIII. Z okrožnico Rerum Novarum, kot odzive na zgodovinska dogajanja podajali različni papeži.

Zadnja zelo odmevna okrožnica, ki piše pretežno o družbenem področju je bila Benediktova Caritas in Veritate (Ljubezen v resnici), ob izidu katere smo na Socialni akademiji leta 2009 tudi začeli z zdaj že tradicionalnim projektom Socialni teden.

V okrožnicah so se papeži dotikali človekovega dostojanstva, življenja, države, družine, družbene participacije, človekovih pravic, družbene odgovornosti, solidarnosti, okoljskih vprašanj in podobnih tematik. Teme so na simpatičen način zbrane tule.

V okrožnicah se papeži dotikajo in ograjujejo od različnih skrajnosti: liberalizma in z njim povezanega individualizma, komunizma in z njim povezanega kolektivizma, pa nacionalizma … »Zlato sredino« med vsemi temi skrajnostmi iščejo ne kot neko povprečje med njimi ampak temelječo na temeljni vrednoti: človeško dostojanstvo. Iz njega izpeljejo t.i. personalistični princip, ki govori o pomenu vsakega posameznika, ki pa se po svojih močeh in odgovorno vključuje v skupnost.

V slovenščini strukturirano o tem spregovorita dr. Stres in dr. Štuhec

Slovenski prostor v svoji tradiciji seveda ne more zaobiti bogate dediščine, ki jo je na tem področju pustila medvojna SLS s Krekom in ostalimi. V zadnjem času pa sta o tem veliko govorila dr. Anton Stres, npr. v predavanju, ki ga najdete na našem Youtube kanalu in dr. Ivan Štuhec v teh radijskih oddajah.

Svetovni nazori naprodaj

Igrajmo se igro! Denimo, da obstaja trgovina s svetovnimi nazori. Podobno, kot z oblekami. Prideš, pomeriš, kupiš.

Kateri svetovni nazor bi si izbrali, da bi vam bil prav? Socialistični? Marksistični? Liberalistični? Personalistični?

Jih sploh poznamo?

Trdim, da nas, če jih ne poznamo, lahko politiki, njihovi in naši, močno vlečejo za nos.

Trdim tudi, da odgovor malo tega in malo onega ne pride v poštev. Saj veste, kako izgleda posameznik, ki je oblečen v rumene hlače, rdečo srajco, modre nogavice, z zeleno kravato …

Trdim, da si je potrebno pri presojanju družbene stvarnosti izbrati jedrne vrednote (core values) in pri tem vztrajati, razgrajevati vsako družbeno vprašanje. Čeprav je to zelo mukotrpno delo.

Sam sem si za temeljno vrednoto izbral človekovo dostojanstvo. Katero temeljno vrednoto (ali več njih) pa ste si izbrali vi?

Matej Cepin

 

V blogih je zapisano osebno mnenje avtorja in ne mnenje organizacije.

Tags: , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1