Luknja v stropu in netopirji pod streho
Objavljeno: 6. maja 2015
Prelepo aprilsko dopoldne (25. 4. 2015) smo preživeli ob majhnem lesenem in s slamo kritem vinskem hramu, tj. na Ankinem hisu nad vasjo Tanča Gora v Beli krajini.
Bernarda Kump, ki je na Socialni akademiji opravila tečaj za izkustveno vodnico, je pomagala svoji sestri obnoviti družinsko dediščino. Sotečajnikom in prijateljem je ponosno predstavila tipično belokranjsko vinogradniško poslopje – in to na prav poseben način, ki je vključeval delo za vse naše čute.
Vid in tip sta se najprej temeljito nasitila ob raziskovanju sodov, čebrov in ostalih starih vinogradniških orodij. Vonj se je prebudil ob vstopu v dva majhna prostora, kjer smo se dejansko lahko prevonjali nazaj v stare čase in v zgodbe Bernardinega dedka, ki je s puškino kroglo po nesreči prebil strop hrama in “svoje drugo rojstvo” obeležil s še sedaj vidnim datumom na stropu.
Ohranjeno poslopje da občutek zavetja, domačnosti in harmonije sredi sodobno urejene okolice. Nudi povezavo s praspominom in pri tem vključuje vsakogar 
– od netopirjev, ki so našli svoje bivališče pod streho, otrok, ki zvedavo brskajo po zapuščini svojih praprastaršev, odraslih, ki jim je pri srcu kaplica rujnega, a tudi abstinentom, ki v prelepi okolici najdejo počitka in povezanosti s svojo zgodovino.
Vseskozi so nam burno delovali tudi možgančki, saj smo spoznali vrsto novih besed: ištrle – ilovnata tla, ključavnicio »na rigelj«, klop »na kozla« in stol brez naslonjala – »štokrle«. Izvedeli smo, da je imelo »ščence« – poseben ključ za odpiranje hrama – tak poseben patent, da nervoznih in opitih ljudi ni spustilo čez svoj prag.
Na koncu so Belokranjci na polno zaposlili naš okus s kmečkimi dobrotami: povitico, ocvirkovco, suhim mesom, fižolom, krompirjem – in seveda vinom. Slednje je bilo tako blagodejno, da je našo že tako dobro voljo še potrojilo.
publikacij
podprite nas 823
naročnikov
všečkov 3040
naročnikov 682
sledilcev