Mednarodni skupini predstavili ureditev poklica “mladinski delavec” v Sloveniji

Objavljeno: 16. oktobra 2019

Te dni se v Sloveniji mudi mednarodna skupina mladinskih delavcev in uradnikov na lokalnih ravneh, ki delujejo na področju mladinske politike. V okviru projekta Europe Goes Local, ki ga v Sloveniji skupaj s partnerji vodi Movit, si ogledujejo ekosistem tukajnješga mladinskega dela.

V prvem dnevu obiska jim je Matej Cepin s Socialne akademije predstavil proces razvoja Nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec/mladinska delavka, v istem sklopu pa sta sodelovala tudi Maja Hostnik in Urban Krevl iz mreže MaMa, prva je predstavila, kako v Sloveniji deluje sistem NPK, drugi pa svojo lastno izkušnjo s pridobitvijo te kvalifikacije.

Matej Cepin je v predstavitvi poudari naslednje vidike razvoja NPK mladinski delavec:

  • proces nastanka NPK je bila dolga, strma in zavita pot, ki je trajala več kot pet let in ki je vodila skozi približno 10 stopenj odločevalskih organov,
  • za ekspertno skupino iz mladinskega sektorja je bil na začetku glavni izziv ta, da je bilo potrebno začasno “izklopiti” logiko mladinskega dela in “vklopiti” logiko socialnega dialoga in trga dela,
  • pred pripravo NPK so bili v sektorju prisotni tudi strahovi, predvsem strah pred pretirano standardizacijo mladinskega sektorja; na drugi strani pa so bili pričakovani pozitivni vplivi na kakovost mladinskega dela in na njegovo prepoznavnost,
  • pomembna dilema je bila, kako visoko postaviti letvico poklicnega standarda; si poklic zasluži nekdo, ki je sposoben izvajati dvourno delavnico v skupini 15 mladih ali zgolj nekdo, ki je že vodil več kompleksnih projektov v mladinskem sektorju?,
  • poklicni standard je bil kot konsenz opredeljen kot oseba, ki je sposobna samostojno, skupaj z mladimi, izvajati mladinske programe; mladinski program pa je bil opredeljen kot vsaj nekaj mesečni sklop različnih dejavnosti v mladinskem delu kot so na primer izlet, delavnica, mladinska pobuda, prostovoljno delo, kulturni dogodek ipd,
  • definiranih je bilo 7 osrednjih “kompetenc” mladinskega delavca, ki so zdaj v sektorju splošno sprejete,
  • te kompetence, ki so praviloma opisane s trojno zgradbo: znanja, veščine in odnosi, imajo pomanjkljivost predvsem pri odnosih (attitudes), ki v poklicnem standardu zaradi manjše zmožnosti preverjanja ne morejo biti jasno zahtevani.

Tags: , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1