Kaj je najplemenitejša naloga mladinskega delavca?

Objavljeno: 18. decembra 2020

»Videla sva se prvič, a sem imel po kratkem pogovoru z njim občutek, kot da se poznava že od vedno. Kljub temu, da je bil odrasel, so ga zanimale stvari, ki so zanimale tudi mene, čeprav sem imel le nekaj več kot 10 let. Niti ne vem, o čem sva se pogovarjala. Še do zdaj, več kot 50 let od takrat, pa sem ohranil občutek, da sem bil v tistem pogovoru jaz res JAZ. Da me ni, kot večina ostalih odraslih, postavil v predal … to je pa tisti šolarček iz tiste družine tam …«

Tako nekako je svoje zgodnje srečanje z osebo, ki bi ji lahko rekli mladinski delavec, opisal Rafo Pinosa.

In Rafo Pinosa ni kar nekdo. Je človek, zdaj lahko počasi že rečemo, da v tretjem življenjskem obdobju, ki je imel prste pri nastanku mnogih zgodb, ki so v Sloveniji povezane z mladino. Sodeloval je pri nastanku Mladinskega sveta Slovenije, skavtov, Mladinskega ceha, MEPI-ja, Nefiksa in še marsi česa. V letu 2019 je bil zaradi vsega tega tudi slavnostni dobitnik nacionalnega priznanja za posebne dosežke v mladinskem sektorju.

Z njim sem se pogovarjal v podkastu Goreči grm.

Leta med 10 in 15 so ključna

Rafo Pinosa pravi, da so leta med 10 in 15 ključna za oblikovanje mladostnikovega poslanstva oz. njegovega središča, kot se rad izrazi.

Zanimivo pa je, da mladost po zakonski definiciji v Sloveniji tega obdobja niti ne pokriva. Mladi so v Sloveniji opredeljeni kot osebe, stare med 15 in 30 let.

»Jim v tem obdobju dajemo takšne spodbude, da lahko razvijejo same sebe – ali pa takšne, da postajajo še bolj odvisni od nas, odraslih?« se sprašuje.

Leta med 10 in 15 so tista, ko se v mladostniku prevpraša veliko tistega, kar so mu v otroštvu ponudili drugi. »V teh letih spoznam, da sem veliko več kot to, kar mi rečejo drugi. In veliko več kot to, kar mi pokaže ogledalo. Če v tem obdobju tega ne odkrijem, sem vedno za nekaj prikrajšan,« pravi.

Biti z

Po pogovoru z Rafom se mi poslanstvo mladinskega delavca kaže kot: biti z mladimi takrat, ko lahko nekaj napravi. Njegova naloga je odgrinjati mu priložnosti, odpirati mu svet, kamor bi lahko šel naprej, pa tega niti ne ve ali ne verjame.

Pri tem pa je pomembno ohranjanje zaupanja v mlade. A ne slepega zaupanja. Takšnega, v katerega mora tudi mlada oseba nekaj vložiti. Ob teh besedah mi je spomin nehote poletel na prvi skavtski zakon: Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.

To pa seveda ne pomeni, da napake niso dovoljene. Nasprotno. Današnji odrasli mladim dovolimo premalo napak. Sintagmo »pustiti mladim, da se kdaj tudi zmotijo« smo v zadnjem času sicer do neke mere privzeli. Vsaj nezanemarljiv del pedagoške in mladinske stroke. A Rafo pravi: »Pustiti mladim, da se pošteno zmotijo – ne le malce.«

Izdelek in izdelovalec

Zanimalo me je tudi, kako je mogoče, da je bil v 90-ih en sam človek lahko tako rodoviten, oz. zraven pri toliko tako pomembnih mladinskih pobudah.

»Razlika med industrijo in mladinskim delom je ta, da pri industriji načrtujemo izdelek, nato pa iščemo tiste, ki bodo ta izdelek izdelovali. Pri mladinskem delu pa imamo najprej izdelovalce. Kot mladinski delavci pa šele nato, skupaj z njimi, iščemo izdelek, ki bi ga ti izdelovalci lahko izdelovali. Nekateri mladi se s svojimi izdelki poistovetijo in jih prevzamejo naprej, drugi pa ne.«

Prav ta obrat v pogledu je najbrž tista redka lastnost, ki zaznamuje večino dobrih mladinskih delavcev. Iskati dostojanstvo vsakega človeka in njegovo edinstvenost, ne pa najprej videti predmetov, projektov ali programov. Svoj čas predati plemeniti nalogi polne uresničitve posameznikovih potencialov. Programe in projekte razvijati tako, da na koncu nisi lastnik nobenega, ker so vse razvili mladi.

Nevarna pot. Vsak dober mladinski delavec je najbrž že kdaj ostal brez vsega. In se morda takrat niti ni zavedal, da se takrat, ko ti stvari »odpeljejo«, pravzaprav uresničuje njegovo najgloblje poslanstvo.

Če želite pogovor poslušati, pa niste navajeni podkastov, je spodaj na voljo še zvočni posnetek, prestavljen v Youtube.

Matej Cepin

Blog odraža mnenje avtorja in ne organizacije, Socialne akademije.

Foto: donbosko.si

Tags: , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1