Turčija – naša soseda ali tujka?

Objavljeno: 26. maja 2011

Novinarske_delavnice

Novinarske_delavniceV ponedeljek, 23. maja 2011, je v organizaciji Socialne akademije in Šole za komunikacijo v Galeriji Družina v Ljubljani potekala okrogla miza Turčija: sosed ali tujec. Dr. Firat Bayar s turškega veleposlaništva, Joe Mussomeli, ameriški veleposlanik, Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce, Andrej Šter z zunanjega ministrstva, prof. dr. Janez Juhant s Teološke fakultete so skupaj z voditeljem mednarodnega novinarskega tabora v Turčiji, prof. Danom Garrityem iz Gonzaga University razmišljali o Turčiji kot sosedski pa hkrati precej nepoznani in skrivnostni deželi.

Ideja za okroglo mizo se je porodila ob mednarodnem novinarskem taboru v Turčiji sredi maja, ki je potekal v soorganizaciji Šole za komunikacijo in Gonzaga Univesity iz Združenih držav Amerike. Okroglo mizo je odprl video prispevek udeleženke tabora, ki je predstavila Efez, starodavno turško mesto. Gostje okrogle mize so vsak s svojega zornega kota razmišljali o Turčiji v kontekstu njenega pristopanja v Evropsko unijo. Dr. Firat Bayar s turškega veleposlaništva je najprej izpostavil, da si Turčija želi biti del Evropske unije in da je rešitev za regijo v povezovanju med narodi. Ključni korak za to je premagovanje predsodkov in nebistvenih razlik. Ameriški veleposlanik Joe Mussomeli vidi Turčijo kot del Evrope in kraj povezovanja med zahodom in vzhodom. Za razvoj svobode veroizpovedi in govora pa po mnenju veleposlanika ne bi bilo koristno, da jo Evropska unija zadržuje pri vstopu

Profesor Dan Garrity je iz svoje izkušnje obiska Turčije izpostavil predvsem gostoljubnost, ki so je bili deležni na vsakem koraku. Ko se je spraševal ali turška kultura spada v Evropsko unijo ni imel nobenih zadržkov. Profesor Janez Juhant je osvetlil predvsem nevarnost fundamentalizma, ki pa nikakor ni vezan le na islam. Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce je predstavil situacijo s priseljenci v Evropsko unijo pa tudi v Turčijo. Andrej Šter se je končno vprašal, kaj je sploh alternativa mestu Turčije v Evropski uniji, pri čemer pa je razumljivo, da članica, ki želi vstopiti v določen klub, upošteva klubska pravila.

Besedo se je namenilo tudi zbrani publiki, med katerimi je bilo tudi vprašanje o odnosu do nemuslimanskih veroizpovedi v Turčiji. Predstavnik turškega veleposlaništva je pojasnil, da so vse nemuslimanske veroizpovedi zaščitene kot manjšine, kar jim prinaša posebno zaščito.  Vsi gostje so se strinjali, da nas s Turčijo veže več sorodnosti kot nas razdvaja razlik. Tudi mednarodni novinarski tabor in okrogla miza sta bila delček dodatnega medsebojnega  spoznavanja.


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1