Zdaj pa lahko potegnem črto…

Objavljeno: 16. julija 2019

Kolikor je sivi in industrijski Lodž s svojo starajočo se populacijo in za poletni oddih precej neuporabnimi podzemnimi rekami odlična destinacija za grozljivke in zgodovinske filme, očitno ni najboljši navdih za pisanje bloga. Vsaj mojega ne.

Zdaj, par dni pred zaključkom mojega projekta, pa se mi le je zdelo vredno zbrati moči in napisati nekaj poslovilnih vrstic.

V tem mestu sredi Poljske z 600.000 prebivalci sem vendarle preživela dobrih deset mesecev, ki so bili polni osebnostnih padcev in vzponov, (kričečih) otrok, učencev slovenščine in španščine, izpitov in esejev v angleščini, ogledanih serij in poslušanih podkastov.

/…/

Kar vidim kot plus za razliko do mojega Erasmus+ semestra v Berlinu pred dvemi leti je to, da sem se bolje soočila s delovno kulturo neke druge države. Študij je pogosto stvar, ki jo lahko počneš sam, v knjižnici in za računalnikom, delo z ljudmi pa te nauči, da imajo v drugi kulturi vsaj v določenem sektorju (lahko govorim predvsem o knjižnicah) drugačen pristop do dela.

Pa bi takšno leto prostovoljstva (bivši EVS, novi ESC) priporočila vsakemu?

Odgovor ter celotni prispevek najdeš na Veronicinem blogu Z ladjico po deželi krompirja.

Projekt je sofinanciran s strani programa Erasmus+.

Tags: , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1