Življenje v času digitalizacije

Objavljeno: 1. decembra 2014

Socialni teden v francoskem mestu Lille je letos raziskal temo Človek in tehnologija.

Med številnimi debatami, ki so potekale na letošnjih socialnih dnevih v Franciji, je bil gotovo najzanimivejši dialog med strokovnjakoma na področju digitalne tehnologije in novih medijev, sociologom in novinarjem Frédéricom Martelom ter razvojnim direktorjem francoske nacionalke Brunom Patino. Udeleženca morda res nista razkrila nič posebej novega, vsaj ne za tiste, ki podrobneje spremljajo smeri razvoja sodobnih tehnologij, vendar sta na svež način osvetlila nekaj »večnih vprašanj«, ki se vlečejo vse od Googlove monopolizacije interneta.

fra2V zadnjih desetih letih je razvoj interneta privedel do multiplikacije, diverzifikacije in personalizacije kontekstov, kar pomeni, da se arbitrarni elementi spletne strani (reklamne pasice, promocijski videi itd.) prilagajajo spletni zgodovini posameznega uporabnika. Uporabnik s tem morda res hitreje naleti na izdelke, ki ga zanimajo, obenem pa algoritemska ponudba zapisa omejuje njegove možnosti iskanja. Nastane t.i. »filter bubble«, balonček, ki posameznika vse bolj zapira v varen, predvidljiv informacijski krog, brez možnosti, da bi svoja dognanja soočil z nasprotnimi vidiki. Individualna kontekstualizacija predstavlja velik problem pri vprašanju zasebnosti: zgodovina vsakega uporabnika je, vsaj zaenkrat, neizbrisna, tako rekoč večna, vsako »surfanje« pa pogojuje zadetke vseh prihodnjih iskanj. Google želi na vprašanja odgovoriti, še preden so ta zastavljena, kar mu do določene mere tudi uspeva, a le tam, kjer gre za preprosta, enosmerna iskanja; bolj je vprašanje kompleksno, manjša je verjetnost, da bo Googlov odgovor ustrezen.

Predavatelja sta ravno zato veliko časa namenila vprašnju odgovorne uporabe interneta. Korporacije, med katere sodi tudi Google, se ozirajo predvsem na dobiček iz prodaje izdelka, zato jim je prepogosto vseeno, če prodajajo sporna (nestrpna, seksistična, ksenofobna, homofobna) sporočila. Vsebina je še kako pomembna, ravno zato pa glavni problem interneta ni uporaba kot taka, temveč način uporabe. fra1Patino je zastavil zanimiv primer: ali posameznik, ki opravlja delo novinarja, tvita kot novinar ali kot posameznik, če so njegove objave javno dostopne? Je pomembno ali je tvital na delovnem mestu ali doma? Tovrstna vprašanja morajo biti čim prej urejena na pravni ravni. Pri tem ne gre za preživelo dihotomijo med realnim in virtualnim življenjem, temveč problematičen splet obeh, čemur bo potrebno v kratkem prilagoditi tudi evropsko zakonodajo.

Za konec je bila še prav posebno zanimiva Martelova misel o zastonjskem brskanju. Po mnenju novinarja in sociologa bi morala biti cena za uporabo interneta vključena v ceno naprave: sodobne tehnologije namreč niso zastonj, večinoma gre za drage igračke, ki jih uporabnik, glede na njihov omejeni rok trajanja, pogosto preplača. Ravno zato pa bi mu moral nakup zagotoviti prost dostop do interneta kadarkoli in kjerkoli.

A. G.

Tags:


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1