Čas je za …?

Objavljeno: 26. decembra 2015

Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Spominjamo se namreč slovesnega trenutka v slovenski zgodovini, ko so bili razglašeni uradni rezultati plebiscita, na katerem so se prebivalke in prebivalci Slovenije skoraj enoglasno odločili, da želijo živeti v svoji državi, da hočejo postati gospodarji v svoji hiši. Po 25 letih od tega veličastnega dogodka je več kot primerno, da temeljito in pošteno pregledamo stanje v svoji hiši in se vprašamo, kako naprej.

… stalno iskreno soočanje s travmatično preteklostjo

Trdim, da imajo nekateri slovenski politiki, mnenjski voditelji in mediji velik interes po ohranjanju ali celo poglabljanju delitev v slovenski družbi, ker se jim to pač splača. Z netenjem prepirov, hujskaštvom in navijaštvom v medsebojni spregi ohranjajo svoje položaje, privilegije, moč in oblast ter kujejo dobičke. Zadnji izredno očiten primer, ko smo se znašli v taki situaciji, je bila nedavna kampanja pred referendumom o spremembah družinske zakonodaje. V končni fazi so nam nekateri skušali dopovedati, da se na referendumu odločamo za ali proti RKC oziroma za ali proti Janezu Janši; manjkali so le še partizani in domobranci. Kar me je tokrat šokiralo, je bila izredno velika prisotnost preklinjanja, umazanega govora in nestrpnosti v pogovorih iz oči v oči ali prek spleta. Spremljali smo poživinjeno Slovenijo. Od kod tak bes in sovraštvo?

Trdim, da ima to sovraštvo korenine v naših nepredelanih travmah, ki izvirajo iz druge svetovne vojne in po njej ter se prenašajo iz roda v rod. Tisti, ki pravijo, da ni smisla v ukvarjanju s preteklostjo, da je najbolje na te boleče stvari kar pozabiti ter da naj se raje posvetimo sedanjosti in prihodnosti, so bodisi nespametni ali predrzni. Že latinski pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja, ko pa so v igri boleče rane pri številnih ljudeh, je še toliko pomembneje, da preteklosti kot narodna skupnost namenimo potreben čas in sredstva. Pospeševanje spravnega procesa v Sloveniji mora poleg izgradnje osrednjega spomenika žrtvam in opravljanja spominskih obredov nujno vključevati podporo razvoju in izvajanju primernih programov na znanstveno-raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Pri tem se lahko zgledujemo in veliko naučimo od Nemčije, kjer je proces spominjanja in sprave stalno navzoč in podprt s strani države.

… večjo podporo aktivnemu in odgovornemu državljanstvu

Kot pozitivno plat nedavnega referenduma doživljam opažanje, da se je iz apatije prebudilo veliko državljank in državljanov ter se dejavno vključilo v urejanje skupnih zadev. Trdim, da je kakovost demokracije v neki državi predvsem odvisna od državljanskega poguma in civilnodružbenega angažiranja ljudi v zvezi z javnopolitičnimi zadevami.

V referendumski kampanji smo bili precej bolj na udaru tisti posamezniki in posameznice, ki smo se kljub močni medijski podpori zagovornikov sprememb družinske zakonodaje upali javno izpostaviti ter izraziti svoje nasprotovanje spornim spremembam. Zlasti med mladimi kristjani, ki se niso strinjali s spornim zakonom, je tudi po referendumskem neuspehu zagovornikov čutiti nelagodje in strah zaradi pritiska večine vrstnikov, mnenjskih voditeljev in medijev, ki nasprotovanje izenačevanju isto- in raznospolnih zvez označujejo kot nazadnjaštvo in kratenje svobode. Zato se mi zdi še posebej pomembno krepiti tisti del slovenske civilne družbe, ki temelji na krščanskem svetovnem nazoru, saj je v slovenskem javnem prostoru še vedno pogosto zaničevan ali celo označen kot klerofašističen. Dobro izgrajena identiteta aktivnih državljank in državljanov s krščanskim svetovnim nazorom ter okrepljene civilnodružbene organizacije, ki jih bodo povezovale, bodo prispevale k temu, da bo dialog z drugače mislečimi enakopraven in kakovosten.

… dialog

Zgodba s spreminjanjem družinskega zakonika je pokazala, da politika, ki skuša brez širšega soglasja na silo uvajati revolucionarne družbene spremembe, nima podpore pri ljudeh. Slovenija je po 25 letih samostojnosti pred več pomembnimi nalogami in izzivi, ki jih narekujejo notranje potrebe in negotove zunanje okoliščine. Z njimi se bomo po mojem mnenju najbolje spoprijeli na podlagi temeljitega pregleda stanja v svoji državi in kulture dialoga, prek katerega lahko dosežemo soglasje o viziji nadaljnjega razvoja Slovenije.

Menim, da po 25 letih samostojnosti ni čas, da bi svoje napore in sile usmerili v ustanavljanje združenih držav Evrope, čas je, da jih prvenstveno usmerimo v prenovo Slovenije. Ne nazadnje to vključuje tudi priložnost, da prenovimo svoje državne simbole, ki so bili pred 25 leti sprejeti v naglici in z napakami.

Čas je za Slovenijo – vsem iskrene čestitke ob prazniku!

Mario Plešej

Blog odraža osebno mnenje avtorja in ne nujno mnenje zavoda.

Vir fotografije: https://matejfaganel.wordpress.com.

Tags: aktivno državljanstvo, civilna družba, dan samostojnosti in enotnosti, dialog, državljanska vzgoja, Mario Plešej, referendum, Slovenija, spominjanje, sprava, spravni proces, zzzdr