Pismenost od D do I do M v Sloveniji – 2. del

Objavljeno: 28. julija 2020

Živjo! Pozdravljeni spet nazaj na mojem blogu o digitalni, informacijski in medijski pismenosti. Kot kaže, sem ravno še ujela zadnji val povečane “digitalnosti” pred skorajšnjo vrnitvijo v bolj normalne čase, kjer se lahko družimo tudi izven zmogljivosti naših zaslonov. Pred vami je zadnji blog v seriji in je ravno zato malo bolj interaktiven kot prejšnja dva. Lepo branje vam želim!

Najprej pomembno obvestilo. Če ste na tem blogu prvič, vam svetujem, da si najprej preberete prva dva dela, in sicer uvodni del in malo bolj praktični del.

Tako, zdaj pa smo. Še vedno se ukvarjamo z rezultati raziskave o digitalni medijski pismenosti, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta YDML (“Digital media literacy for youth employment and social realisation”), vendar se izsledkov tokrat lotevamo na malo drugačen način.

Že v prejšnji objavi sem napovedala, da bodo za tiste izmed vas, ki podatke lažje sprejemate na bolj vizualen način, suhoparni procenti predelani v zanimive infografike. In tako so pred vami štiri infografike, na katerih so zbrani podatki iz štirih grafov. Izbrani so grafi, nastali na podlagi odgovorov na tematska vprašanja, pri katerih je moč opaziti izrazito pozitiven ali negativen odnos do postavljenih vprašanj. Da pa ne bi že v uvodu izdala vsega, kar takoj sledijo vizualne predstavitve.

Kot je že iz zgornje infografike razvidno, več kot dve tretjini mladih nerada deli svoja mnenja in misli na relevantnih družabnih omrežjih, le 5 % pa pri tem uživa in se počuti dovolj samozavestno za tako dejavnost. Neizogibno povezano z ravnokar povedanim je dejstvo, da le en odstotek mladih več uživa ob ustvarjanju in obdelavi digitalnih vsebin, kar prikazuje spodnja grafika.

Ustvarjanje, obdelava in deljenje lastnih digitalnih vsebin predstavljajo enega od temeljev digitalne in informacijske, pa tudi medijske pismenosti v 21. stoletju. Na tem področju tudi med mladimi obstaja še ogromno prostora za učenje in napredek, saj še vedno več kot polovica dijakov pri tem ne občuti zadovoljstva. Pri tem je potrebno tudi omeniti, da le 1 izmed 3 mladih pozna primerna orodja in aplikacije za ustvarjanje takih vsebin.

Tema, pri kateri prav tako obstaja še veliko prostora za izboljšave, je in ostaja kritično razmišljanje ter kritična presoja informacij. Informacije sicer kritično presoja več kot 60 odstotkov mladih, vendar jih le malo več kot 10 % to počne redno. Pri preverjanju novic in virov si lahko pomagamo s tem, da smo pozorni na to, kar pravi PANDA:

P – plačana novica?

A – avtentičnost spletnega mesta

N – navzkrižno preverjanje dejstev

D – datum informacije

A – avtor

Tako, pa poznate še en super oslovski most, ki vam pomaga pri vsakodnevnem iskanju in presojanju informacij.

Zadnja infografika prikazuje stanje poznavanja in upravljanja z lažnimi novicami. Razveseljivo je dejstvo, da tri četrtine mladih pozna strategije za učinkovito obrambo pred lažnimi novicami, le dva odstotka mladih pa koncepta lažnih novic ne pozna. Vseeno pa tudi na tem področju zagotovo ostaja možnost napredovanja, saj le petina zase meni, da koncept poznajo zelo dobro. Tudi v tem primeru se PANDA izkaže za zelo učinkovito orodje prepoznavanja lažnih novic, tako da »Bodi pameten, bodi kot PANDA!«

In ne pozabite, učenje veščin digitalne, informacijske in medijske pismenosti je vseživljenjski proces.

Vaša Ana 🙂

Tags: digitalna pismenost, Erasmus, informacijska pismenost, kritično mišljenje, medijska pismenost, negovanje sveta, pina, ydml