Pismenost od D do I do M v Sloveniji

Objavljeno: 20. aprila 2021

Dragi radovedni bralci, digitalen pozdrav v drugem blogu na temo digitalne, informacijske in medijske pismenosti!

V prejšnji objavi sem že predstavila osnove pismenosti in vas na koncu povabila k dodatnemu branju in igranju, tako da če tega še niste storili, vas vabim, da to naredite, preden berete naprej.

Mednarodni projekt YDML (“Digital media literacy for youth employment and social realisation”) pa je tako pomemben in tudi obsežen, da si vsekakor zasluži svojo objavo. V njem bo pet organizacij iz petih držav, vključno s Slovenijo, mlade skozi interaktivne delavnice izobraževalo na treh področjih medijske pismenosti, in sicer na področju netikete, raziskovalnih veščin in ustvarjanja izvirnih vsebin.

Slovenija najprej

Da bi projekt lahko izpeljali čim boljše, se je bilo najprej smiselno vprašati, v kakšni meri so digitalno, informacijsko in medijsko pismeni mladi v Sloveniji in koliko jim naše okolje omogoča, da razvijajo te veščine.

 V okviru našega projekta smo najprej poizvedovali, kako so medijske vsebine zastopane v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter v visokošolskem izobraževanju. V osnovnih šolah prevladujejo izbirne medijske vsebine (kot je na primer izbirni predmet Vzgoja za medije v zadnji triadi), na ravni srednjih šol obstajajo programi, kot je na primer program Medijski tehnik, na visokošolskem nivoju pa prav tako obstajajo študijski programi, kot so Novinarstvo, Medijske študije ter Komuniciranje in mediji. Izpostavili smo tudi nekaj iniciativ za medijsko pismenost v slovenskem okolju, kot so:

Slovenski dijaki večinoma uporabljajo svoje pametne naprave za ohranjanje stikov s svojimi prijatelji in pri tem poznajo pravila netikete. Razmišljajo o tem, kakšne stvari objavljajo na internetu, kje jih objavijo in kako njihove objave vplivajo na svet okoli njih ter s tem odgovorno uporabljajo nove tehnologije.

Področja, na katerih se mladi še ne počutijo dovolj samozavestni, zavzemajo sposobnost kritičnega mišljenja ter obdelave in ovrednotenja informacij, ki jih dobijo na spletu. Poleg tega večina mladih nerada deli svoja mnenja na spletu in prav tako nerada ustvarja lastne vsebine za spletno okolje. Na vseh teh področjih se tako odpira množica priložnosti za izboljšave in učenje.

Če vas o raziskavi zanima več, si samo raziskavo lahko preberete tukaj, v naslednji objavi pa bodo za tiste med vami, ki informacije raje prejemate v vizualni obliki, najbolj zanimivi podatki predstavljeni v obliki infografik, tako da vam svetujem, da ne zamudite naslednjega bloga.

      

Kaj nas čaka v prihodnje?

Časovni okvir projekta YDML je 18 mesecev. Čeprav je zaradi novega koronavirusa dogajanje znotraj projekta začasno zamrznjeno, to še ne pomeni, da ustvarjalci vsebin sedimo križem rok. Prav nasprotno. Cilj projekta je ustvariti in razviti 25 interaktivnih delavnic, na katerih bodo udeleženci krepili veščine medijske in digitalne pismenosti. In mi že zagnano ustvarjamo naših pet. Vse delavnice bodo prevedene v nacionalne jezike in bodo na spletu dostopne kot odprti izobraževalni viri (OER) na spletni strani projekta.

Na ta način želimo mladim predstaviti orodja, ki jim bodo pomagala pri iskanju in uporabi informacij, ustvarjanju novih vsebin, spoznavanju z različnimi vrstami sporočil in njihovimi vplivi na družbo ter pri varni uporabi neprestano spreminjajočih se digitalnih tehnologij. In kdaj, če ne prav zdaj, torej v času, ko še toliko bolj uporabljamo svoje pametne naprave, je pravi čas za raziskovanje novodobnih pismenosti.

Če vas ta projekt še dodatno zanima in želite biti obveščeni o tem, kdaj in v kakšni obliki se bodo delavnice začele izvajati, lahko na tej povezavi pustite svoj elektronski naslov.

Do naslednjič!
Ana

Tags: , , , , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to Top ↑

UA-42404711-1