Z vipavskimi gimnazijci smo krepili državljansko kulturo

Objavljeno: 4. julija 2014

»Mislil sem, da bomo štiri ure presedeli in se dolgočasili, a je bilo zanimivo in pestro.« Tako se je izrazil eden od dijakov ob koncu usposabljanja o državljanski kulturi, ki smo ga junija izvajali na Škofijski gimnaziji Vipava. Matej in Mario sta hotela z usposabljanjem v okviru obveznih izbirnih vsebin dijakom približati vlogo odgovornega državljana, osnovne pojme o državi in politiki ter izkušnjo oblikovanja in izmenjave stališč o perečih družbenih vprašanjih.

Kaj pomeni participacija?

V prvem sklopu smo spoznali lestvico družbene participacije in ob tem razpravljali, kako so dijaki vključeni v oblikovanje šolskih ur. V interaktivni vaji, imenovani Tiha tla, so udeleženci usposabljanja med seboj komunicirali le prek pisnih sporočil na plakatih o različnih pojmih, izjavah ali vprašanjih, npr. apatija, kdo odloča, kaj je ideal, nič se ne da spremeniti … V pogovoru, ki je sledil, smo izmenjali mnenja, kako je potekala komunikacija in o tem, kar so dijaki napisali na plakate.

Kako dobro poznamo politični sistem Slovenije?

Drugi sklop je sestavljal kviz, v katerem se je osem ekip dijakov med seboj pomerilo o poznavanju političnega sistema Slovenije. Prek izločilnih bojev so ekipe tekmovale med seboj od četrtfinala do finala. Dijaki so v trditve o državni ureditvi vstavljali manjkajoče besede ali številke, odgovarjali na vprašanja o slovenskem političnem sistemu in prepoznavali osebnosti na političnih funkcijah, tako da so povezali obraz in funkcijo, ki jo ta oseba opravlja ali jo je opravljala. Poleg kviza so dijaki prek predavanja in pogovora spoznali nekaj temeljnih značilnosti države, njene ureditve in delovanja.

Oblikovanje in izražanje stališč ter iskanje rešitev za družbene probleme

Z vajo Za ali proti smo v tretjem sklopu preverjali stališča o nekaterih pomembnih družbenih temah. Predstavili smo nekaj trditev (npr. da bi morali v Sloveniji odpraviti obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim ali da bi morali vsakomur, ki želi končati svoje življenje, v okviru zdravstvenega sistema omogočiti dostop do evtanazije) in dijaki so se morali do njih opredeliti, tako da so se postavili v prostoru, ki je bil razdeljen na dva dela – ena polovica je bila namenjena zagovornikom, druga pa nasprotnikom trditve. Odmik od sredinske črte je ponazarjal stopnjo soglašanja ali nasprotovanja trditvi – čim bolj se je nekdo postavil stran od črte, tem bolj se je s trditvijo strinjal oziroma se ni strinjal. Kdor ni imel mnenja ali je bil neodločen, se je postavil na črto. Med vajo je bila dijakom dana možnost, da obrazložijo svoje stališče. Potem, ko so dijaki slišali nekaj mnenj, so imeli možnost, da spremenijo svoj položaj in obrazložijo, zakaj so to naredili.

Človekove pravice in temeljne svoboščine

V drugem delu tretjega sklopa so se dijaki v skupinah s pomočjo kataloga človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zagotovljenih z ustavo, pogovarjali o kršitvah teh pravic in svoboščin, ki so jih bodisi sami doživeli ali jih srečali kje drugje. V skupinah so se odločili za eno kršitev ter jo ponazorili s fotografijo, ki so jo naredili s prenosnim telefonom, in jo opremili s sporočilom. Slike in sporočila so dijaki prek spleta naložili v aplikacijo, prek katere smo si nato vse skupaj ogledali in komentirali.

Za skupno dobro ali le za svojo korist?

V zadnjem sklopu smo izvedli vajo Rdeče – črno. Dijaki so se razdelili v štiri skupine in vsaka je prejela po eno zeleno in eno modro kartico. Glede na to, katero kartico je posamezna skupina v desetih krogih oddala voditelju vaje in kakšna je bila kombinacija kartic, so skupine dobivale ali izgubljale točke. Cilj vsake skupine je bil nabrati čim več točk. Namen te vaje je bil ponazoriti, kako delujemo, ko se odločamo bodisi po načelu skupnega dobra ali lastnega koristoljubja. Po izvedeni vaji je sledila še refleksija in pregled, kako se delovanje v tej vaji odraža v našem vsakdanjem življenju.

Svoboda in odgovornost

Usposabljanje smo zaključili s pogovorom o odnosu med svobodo in odgovornostjo. Čim bolj se povečuje svoboda, tem bolj jo je treba uravnotežiti z odgovornostjo. Mladi, ki so na prehodu iz dijaških v študentska leta, še posebej izkusijo povečanje svobode. Matej in Mario sta s primeri iz lastnega življenja udeležencem predstavila pot prevzemanja odgovornosti z delovanjem v civilni družbi ali t. i. vmesnih skupnostih, to so skupnosti med zasebnimi (družine, prijateljski krogi) in javnimi skupnostmi (občina, država). Na ta način mlad človek najbolje krepi svoje kompetence in državljansko kulturo.

Tags: , , , ,


Komentiraj prispevek!

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to Top ↑

UA-42404711-1